Sonet (Fran Roš, 2): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov = Sonet | avtor = Fran Roš | opombe = | izdano = ''{{mp|delo|Savinja}}'' let. 1, št. 3, {{mp|leto|1914}} | vir = {{fc|dlib|V postopku digitalizacije v... |
(ni razlike)
|
Redakcija: 14:13, 18. april 2020
Sonet Fran Roš |
|
Otožen, sam bolan sameva gaj
odeja žalna, težka ga odeva
in v njem odmeva čuti, ni, ne speva
na licih smrt mi igra smehljaj.
Ah, bili dnevi jasni so, nekaj,
a šli so vsi in pesem ne odmeva
veselo v njem in sonce nanj ne seva
in vzeme težkih sanjah stoče gaj.
A da prek polja pojde vesne dih
tak tih in topel kako, lahek vzdih
tedaj se tudi gaj iz sanj predrami.
A daleč še je vesna za gorami.
Da pride v zarji, da njen meč gorče
pokolje temo, čakam ves drhteč.