Z Ojstrice v Logarjevo dolino: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 23:
Logarjeva dolina je široko prodasto polje, na nekaterih mestih golo, drugod s travniki, pašniki, njivami in gozdovi pokrito. Tuintam stoji kaka hiša, gospodarsko poslopje, pastirska ali drvarska koča. V zgornjem delu te doline grmi slap pod Rinko, in potok žubori med drevjem in hiti črez skale. Visoke, raztrgane, sive, tuintam s snegom pokrite planine obdajejo veličastno v obliki podkove dolino. Na polju delajo pridne kmetice, na pašniku pasejo veseli pastirčki živino, na travnikih pada trava pod neusmiljeno koso marljivega kosca, v gozdih pojo brezštevilni ptiči svoje pesmi. Guje se udar sekire ob stoletno drevje, po planinah pa lazijo po nevarnih, negotovih stezah turisti. Taka je Logarjeva dolina, biser slovenske zemlje. Znameniti francoski prirodoslovec Ami Boue primerja Logarjevo dolino slovečemu circusu Gavarninu v Pirenejih, ki je znan po svoji izredni krasoti. Konec Logarjeve doline je slap pod Rinko. Raz visoko steno pada debel curek v lepi paraboli kakih trideset metrov globoko. Solnce se vpira z žarki v ta slap in slika krasno mavrico na steno. Potok žubori po skalah, a se skrije nedaleč zopet pod zemljo.
 
Črez pičle pol ure sem bil že nad slapom in kmalu nato pri koči nemškega planinskega društva na Okrešlju. Na domači zemlji sem se čutil tujega. Poprašam pastirja, ali bo poslej lepo vreme? Odgovori mi, da so še neznatni oblački na nebu, a ko ti izginejo, bo dolgo časa lepo vreme. V koči sem dobil dve gospodični, ki sta se ravno pričkali, ali sta prišli po „Siid- ali po Ost-Gratu" na Mrzlo goro. Slednjič sta se zedinili in zapisali v knjigo: „Sud-Ost-Grat". Ob treh popoldne sem zapustil kočo ter šel črez Kamniško sedlo v Kamnik.
 
[[Kategorija: V javni lasti]]