|
Tukaj je leta 1897. postavila Savinska podružnica odprto verando, kjer lahko počivaš in uživaš lepoto slapa ter najdeš ob deževju prijetno zavetje. Veranda je 4 m dolga in 2 ½ m široka. Da se je dobil prostor za njo, je bilo treba velik del skale odstreliti. Ker gredo spomladi plazovi navzdol, se veranda vsako jesen podere, spomladi pa zopet postavi. Lesena streha je z močnimi kavlji pritrjena v navpično skalo; podporni stebri se odvzamejo, streha pa spusti navpično ob skali. Miza, klopi in stebri se zlože pod streho. Tako je veranda zavarovana, da je ne zdrobe plazovi.
Od slapa stopimo še na Okrešelj, kamor vodita dve poti. Najstarejša pot pelje desno od verande v daljnem ovinku v 1 uri do planinske koče. Mnogo zanimivejša in krajša (½ ure) je pot na levi strani slapa, katero je napravila Savinska podružnica 1. 1894. Prekoračivši potok, pridemo po le malo strmih ovinkih kmalu do globoke struge nad slapom. Po brvi dospemo v strugo samo, kjer stopamo med velikimi kladami navzgor ob neprestano žuboreči vodi. Ta pot je zelo romantična. Na levi strani zapazimo šest virov, kjer voda vre iz strmega pobočja in teče po zelenem mahu v strugo. Največji vir je nekoliko više (1290 m) ter zelo mrzel (2° C.). Tu se nova pot združi s staro. Pot se zavije na levo, in v ¼ ure smo na skoraj ravnih tleh na Okrešlju. Nova, 1894. povekšana planinska koča je lastnina celjske sekcije D. u. 0. A. Va. Blizu stoji velika pastirska koča za velikansko skalo, ki jo varuje plazov. Lega planine je zares krasna ter prija ne le prijatelju nežne, ljubeznive pokrajine z zeleno trato, pretkano z raznimi krasnimi, živobojnimi planinskimi cvetkami, ampak tudi ljubitelju divjeromantičnih prizorov, zlasti kadar zadnji žarki zahajajočega solnca zlate fantastne tvorbe planinskega okrožja.
Na desno se vzdiguje skoraj nedohodno in golo pobočje Mrzle gore. Najsmelejši plezalec pride tod samo po Hudem prasku, kjer tudi rastejo lepe pečnice, na vršac. Od planinske koče se vije proti zahodu Mrzli dol, ki se začetkoma le malo vzpenja, mimo gručastega in razvotljenega griča, kjer vrešče planinske kavke (Pyrrhocorax alpinus L.), vedno strmeje v gornjo kotlino z mrzlo jamo, kjer je večen sneg, potem pa na Savinsko sedlo. Hoda je 2 uri. Tukaj pelje pot na desno strmo v Belsko Kočno in v kopališče Belo, na levo pa na Jezersko sedlo in v gornjo Jezersko Kočno .
Ako potujemo od planinske koče po Mrzlem dolu po omenjenem potu, se kmalu odcepi na levo strma pot v Turski žleb, katero pa je že moj prijatelj prof. Frischauf obširno in natančno opisal.
Tretja pot vodi od planinske koče na levo na Kamniško sedlo. Začetkoma je skoraj ravna pod vznožjem Turške gore, proti Brani pa hodiš po vijugasti in nakopani poti ob strmi trati, potem pa strmo in ob prepadih ob poti, izklesani iz skale in opremljeni z žico in železnimi kolci. Hoda je na sedlo 2 uri.
Logarjeva dolina, zlasti pa Okrešelj, je tudi v botaničnem oziru zanimiva. Tod najde rastlinoslovec razne lepe planinske cvetice, kakor: Achillea Clavennae, Aconitum Napellus, Adenostyles albifrons, Allium carinatum, Arabis alpina, hirsuta, Astrantia carniolica, Atragene alpina, Bartsia alpina, Biscutella laevigata, Bupleurum graminifolium, Campanula Zoisii, Circaea alpina in luteliana, Cirsium carniolicum in Erisithales Scop., razne Dianthus, Dryas octopetala, Epipactis latifolia, Gentiana ciliata, verna, calycina, Globularia nudicaulis, Gymnadenia Conopsea, Hutschinsia brevicaulis, Lilium carniolicum, Linaria alpina, Myosotis alpestris, Paederota Ageria, Papaver alpinum, Pedicularis Jaquini, recutita, verticillata, Phyteuma orbiculare, Pinguicula alpina, Polygonum viviparum, Potentilla Clusiana, Papaver alpinum, Primula Auricula in Wulfeniana, Ranunculus Trannfellneri, Ehodiola rosea, Saxífraga aizoides, crustata, stellaris, Senecio abrotanifolius, Silene acaulis, Soldanella alpina in minima, Veratrum album itd. Sredi doline, % ure od Plesnika, raste obilno krasni rdeči ravš (Rhododendron hirsutum), proti slapu pa rumeni Trollius europaeus.
Po strmem pečevju okrog Logarjeve doline žive skokonoge divje koze ali „gamzi", katere zasledujejo smeli lovci.
|
