Malo italijanščine za vsak dan: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 97:
»Kaj je moški, vem: l'uómo. Ženska je pa —? «
»La dónna. Gospod je il signore, izgovarjaj sinjóre. Če koga nagovarjamo, seveda ne rabimo člena: si, signóre; no, signóre. Če pa sledi besedi signóre ime ali naslov osebe, s katero govorimo, se signóre okrajša v signor, izgovarjaj sinjór : signór
»Daj no, povej nam nekaj takih družinskih izrazov: oče, mati in podobno.«
Vrstica 105:
»Kaj pa se pravi italijanščina in slovenščina?«
»L'italiáno — italijanščina; z veliko začetnico, l'italiano, pa pomeni: Italijan. Enako tudi: lo sloveno (izgovarjaj: zlovéno) — slovenščina, lo Sloveno — Slovencec. In italiáno — po italijansko, in slovéno — po slovensko «▼
▲začetnico, l'italiano, pa pomeni: Italijan. Enako tudi: lo sloveno (izgovarjaj: zlovéno) — slovenščina, lo Sloveno — Slovencec. In italiáno — po italijansko, in slovéno — po slovensko «
»Vidiš, ravno prav. Kako se reče: reče se?«
Vrstica 114 ⟶ 113:
»Zdaj bo pa dovolj, fant. Kaj se pravi »zdaj«?«
»Zdaj — adesso (izgovarjaj: adésso). Dovolj — abbastanza (izgovarjaj: abbastánca). Imaš prav, papa. — hai ragione (izgovarjaj: radžóne), imate prav — avete radžóne.«
»Že prav, gospoda. Zdaj pa lepo ponavljajte te besede!« konča gospod Ovca lekcijo.
|