Bridke izkušnje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 354:
»Če ne na tem svetu, pa na onem. Srečno pot!«
 
== rsPonarejeni novci ==
Razen službe je donašala Kreblju nekaj dohodkov
gostilna, ki jo je imel v selu z dovoljenjem oskrbnikovim. Točil je doma kraški teran. Tudi je prodajal kruh,
ki ga je pekla žena doma iz tržaSke moke. Radi dometi h ne bi spečal kaj posebnega. Ponajve so se oglašali pri njem delavci, ki so ostajali čez poldan v kobilarni.
»Pojdi Ltnka«, reče neko Hvalotka hčerki, »in
izmenjaj mi to le dvajsetico. KroSnjar je prišel, in potrebnem drobiža, c
»Kam pa?«
»H Kr« bije vi m. Kam drugam ? No !e hitro ! Kaj
se obiral?«
»Bojim se jih. OJkar so odšli oče, nisem bila tam.
Zapodili so me, ko sem hotela drugi dan k nj hovi Barici, in .. . «
»Vem, vem. A le pojdi. Mudi se. Glej, mož bi
rad denar.«
Lenka uboga, saj jej do sedaj Se nikdo ni mogel
očitati, da bi bila svoj mamici nepokorna.
Krsbelj vsame novo dvajsetioo, ogleda jo od vseh
stranij, vrte jo dvakrat, trikrat po mizi in jo zopet ogleduje. Neverno smaje z glavo in konečno vendar odšteje
drobil deklici, ki gleda a začudenjem, kaj vse to pomeni.
•Niso-li ni rekli mati, kje so dobili (ako lep
denar?« povpraša Krebelj.
»Tisti tujec, saj veste, ki je ležal pri nas tri dni,
ga je imel in materi podaril.«
»Samo to dvajsetico?«
»O bilo jih je več. Mati jih imajo shranjene v
omari, ako bi Uko radi zvedeli.«
»Ni mi mnogo do tega. VpraSal sem le mimogrede,
vel, ker mi je dvajsetica res tako všeč.«
Deklica se spomni, da se mudi materi za denar in
odbiti domov.
Krebelj vtakne dvajsetico v žep in odide v grajIčino. .
»Kaj jo zopet?« zadere se Erman, ko vstopi Krebelj v pisarno. Pred jedno uro sem ti naročil vse, kar
je potreba za danes. Mari ni vse v redu?«
tek .
: fc / ': I . ; t L ^ e!«-.. . vr au . { v
»Gotovo ne, milostljivi gospod, če se gode take
stvari ?«
»Kakšne? Kako? Kaj? Govori! Morda Francosje?«
»O vre kaj dragega. Glejte, milostljivi goepod, cesarski svet je tu ikrog, cesarska kobilarna, cesarski vi
oskrbnik, cesarski mi služabniki. Vse je cesarsko, le
denar, o tem ljudje ne marajo, da bi bil cesarski.
»Strela, ktdo te pa razume!«
Krebelj mu poda blestečo se dvajsetico.
Oikrbnik jo ogleda in vrže. po pisalni mizi. Zamolkel žvenk se razlega po sobi.
»Svinec, samo 8vinec. Kje ai to dobil?«
»Kaj ne, važno vprašanje 1 In kaj takega ae godi
v Lpovjem, cesarski kraljevi kobilarni I«
»Ne draži me. Sleparja mi povej!
»Ta nam je že uSel. A povem vam, da se dobi
v H valoveča stanovanju Se kaj jednakega «
Krebelj pripoveduje, kako je priSel do dvajsetico,
in kaj mu je pravila deklica.
»Tisto vragov 1 2e zopet ta Hvalova rodbina!«
»Jaz sem vas vedno svaril pred temi ljudmi, a
»Prava gadja zalega, res. A čakajte, grdohe... Sedsj
je vreča polna.«
Krebelj se mu zadovoljno prismehne.
»Kako je neki oni klatež priSel do tega denarja,
ksj meniš?« začne Erman nekoliko bo|j miren.
»Verjemite mi, na avetu se dobe ljudje, ki si upajo
vse. Prebrisani in pretkani so pa Uko, da jim ni moči
do živega. Sam ga je delal, sam. Zato jo je Uko hitro
popihal, ko je bil izročil denar. A Hvaiovka je bila zmenjena i njim, le verjemite mi. Kar tako je ni počakal
v snegu, ne!«
»Tako bo, <?&, Uko. Prvo, kar imamo vkreniti, je
to, da preiščemo Hvalovo aUnovanje. Potem sporočim
jaz vso stvar grofu, in videl boS, kako hitro bodo Sli i*
Lipovja.
»Sej diuzega ne zaslužijo,« leče Krebelj in odide
zadovoljen.
Po Krebljevem odhodu se utopi Erman v globoke
misli. — Nikoli se mu Se ni pripetilo kaj Ukega. Kako
je neki prišlo do tega? Goveri-li Krebelj resnico? Kako
li? — Tujca ni poznal, znablti ga Se videl ni. Ne, iz
sovraštva in zavisti do Hvalove rodbine mu je natvezil,
da je Hvaiovka kriva. — Toda, ne sovraži ludi on sam
 
teh Ijudij ? Ia sateu ? O dovolj ima moka sato. Gorpo4r jo otabea in M mu je vodno opiral, upind in
odgovarjal ajecau, oskrbniku Ernunu. In sedaj le to, ta
goljufija, ta ponarejeni denarI Prod sadnijo ate stvarjo,
k pravdi I A da se iskala, da ai Hralovka kriv*, da jo
je oni kapoc opeharil... I — Ne, sam bote vse opraviti. Ni-ti oskrbnik kobilarne? Ni mu li izročeno vse
seio?...
•Denar je ponarejen, in aaj ga prinese v Lipovje
Peter a'i Pavel, Hralovka ga brani, in to mi je dovolj,
viroka, da jo odslovim.«
Po teh besedah vstane ia hiti naravnost proti Hva-
' lovim.
Gospodinja je uprav kopala gredico pred hiio, da
bi vsajala prve aadeže, kajti saeg je bil skopnel, in
je pošiljalo tople pomladanske žarke na zemljo. Kar jej
n hrbtom zagnsi glas:
»Nehajte, dobi se že drugi, da jo obdela.«
2»na se ustraši, kajti nikogar ni videla prihajati, a
kako le le osupae, ko »gleda sa seboj oskrbaka, ki
se dosedaj le ni bil pribbsai bili ubogega služabnika.
•Kaj neki hoče od mena, in kaj po menjajo te besede!«
misli si.
Motko odloži, otrese zemljo s predpasnika m stopi
iz grede.
»Milosiljivi gospod žeijo?«
»Ničesar, mati, le nekaj vam iauun povedati.«
»Znabiti kaj o mojem moto, o ...!«
•Molčite, kajti jeza me popade, kadar taistim nanj «
Hvaiovk) stopijo pri teas odgovoru solze v oči.
»No, da me ne boste gledali tako začudeno, povejte, kje ste dob<li to-le!«
Tu poseže v žep in jej pokaže dvajsetieo.
»Moj Bog, uksadla je nisem.«
»Kaj? Tako mi boste odgovarjali I Ne veste-li,
kakSno kazen ste zaslužili s tem ? Ponarejen denar hraniti ia izdati! Sem s ostalimi dvajseticasni, ki jih imate
gotovo skrbno shranjene.
Uboga lana akoro ni vedela, kaf se godi ž njo.
.Denar je ponmjaa ?• zajedja.
»Da, sam svinec. Če ae verujeta, poskusite z ž ven
kom. A kaj se boste delali nevedno! Se ostale dajte
seas, in drago je araja skrb.*
Hralovka gre v bilo in mn prinese zahtevane dvajsetice. Erman poskala drugo sa drago. Mej tem prideta — bližal se je namre poldsn — sinova domov,
ki rta delala od ranega jutra v grajlčini.
»Tak denar imeti pod strehe ia t njim skpariti
poltene gadi! Vas ni sram?"
Sinova sta takoj vedela, kaj se godi.
,Gospod, sleparji nismo. Se nikdo nam ni očital
tegs, tudi vam ne pustimo', zgrozi se Peter.
.Fatt, le počasi. Pomni, s kom govori«. Če naznanim vso stvar sodniji, bo tvoja mati sedela leta in
leta. Ti M ne ve«, kaklne so postave.*
,0 de sem vedela takrat, kaj pride is tega, nazaj
v obraz bi mu jih vrgla. Kakor resnično Bog živi, nisem
vedete, kaj imam, da denar ni pravi," tognje HvaJovka.
.Le tiho, jaz sem od zanesljive strani svedel vae.
Samo to povejte, kam jo je lopov ubral", obregae
se Erman.
.Na Hrvatsko nekaas, v Draeaar, ali kakor se že
pravi, kjer ..
2e dobro. U d* nam ne. Kazni zapade, kakortao
zasluti, hoj So seveda nego vi. Vas ne naznanim sodniji,
toda v treh dnih se mi morate vsi Štirje pobiti ia Lipov j a. Ste me razumeli — v treh dneh! Takih Ijudij
ne potrebujemo tu."
.Usmiljenje!" zavpije Hralovka, a Erman je ne
čuje več, temve hitrih korakov odhaja proti gradu.
V grajski kapelici zazvoni poldne.
Hvalova rodbina ni bila v L;
povjem Bogsigavedi
koliko časa, kajti gospodar je bil rojen na Pivki v Ma
tenovem. 2« izza mladih let je hodil na delo v bližnjo
kobilarno Prestrano. Z dvajsetim letom je vstopil v vojake in se ukazal junaka v bojih za časa Marije Terezije. Prisedsi domov dobi službo v Prestrani, odkoder
ga biiSi oskrbnik kmalu prestavi na boljle mesto v Lipovje. Po smrti očetovi ni hodil domov, četudi ni imel
ne brata, ne sestre, ampak je dal htSo io nekaj koeov
zemljišča — mnego tako niso imeli — v najem in živel
srečno in zadovoljno v Lipovjem, dokler ga ni klicala
dolžnost, da je Sel s konji na Ogersko.
Za družino je bil to hud udarec, a te huje jih je
zadelo, ko so slitali iz ust oskrbnikovih trde beseda, da
morajo ostaviti Lipovje. Gospodinja je bila žalostna,
silno žalostna, kakortne mala Lenka te ni videla. Hodila je po hiši in ni vede!a, česa bi se letila. Naslonila
se je ob mizo, pokrila z rokami obraz in ihtefa:
»Kaj vse človek doživi. Zakaj se je mol toliko
trudil v česan ki službi in se Se vbija in muči ? Dom
mora »pustiti in iti, ksmor mu ukažejo! M ari zato, da
potem njegovo ženo m ctroke preganjajo, kakor aejim
poljubi... ? O, to je preveč. A Se je tvoja sveta volja,
Gospod, prenesti hočem vse in zaupati i Ate.«
»Kaj si boste tol ko jeorali k srcu«, tolsti jo Peter,
kateremu je bilo hudo, da ae mali sobi. »Veseli bodimo, da grame lahko na svoje, te da nam ni treba
iskati stanovanja pri drazih.«
•Saj res«, oglasi se Lenka, »telikrat ste nam pravili, kako je na Pivki, v Mate DO vem, kjer stoji očetova
hita na malem griču. Jas že koma) čakam, da brila ija.«
»Ko bi bilo mogo«e očetu naznaniti vso stvar«,
povzame Tine. »Oni bi te iskali pravice. A tem so aa
Ogertkem, Bog sna kje, in mi amo tn. In ako bi tudi
vedeli sanje, nenu>go«e bi aam bilo tako hitro sporočiti
jim nato bedo.«
»Uprav radi te^ nam je te hudoba, — Bog mi
grehe odpusti — ukazal v treh dneh oditi. Saj meni bi
ne bilo toliko hudo — posten ia priden fikraekse preživi povsodi — a tu vemo, kaj imamo, tam'je vse negotovo. Zlasti sedaj se bojim, ko imajo vsaki čas Francozje planiti v deželo. Ia vrhu tega sta imela vidva tu
vsaki dan gotov zaslužek.«
»Seveda, in vi ste is mesta priaaftali vsega, česar
je bilo potreba«, poseže vsses Peter.
»D4 ste morali onega tujca pripeljati pod streho!«
d<5 mlajši sin.
»Storila sem delo usmiljenja, kar me sedaj tolaži
in navdaja s upanjem, da Bog tudi mene ne zapusti.
Tujec je blaga duša, o tem sem se prepričala popolnoma.
On ni mialil hudega. Kakor je rekel, menjal je v Trstu
laške lire. Gotovo je naletel na kakega Juda in, ker se
mu je mudilo, ai glelal, kaj je dobil.«
Tako se je pletel pogovor pozno v noč. Sklenili so,
da se odpravijo brez obotavljanja drugi dan za odhod.
Kako so se Čudili ljudje, ko so nakladali H valovi
svojo opravo na vozove. Uboga žena se je smilila vsem,
ki so jo paznali,_in hudovali so se nad oskrbnikom, da
more kaj takega storiti.
»K poštenost, poštenosti Brez te ae neizb*ja dandanašnji«, reče Krebelj, ki je prišel tudi pogledat.
»Toliko bolj pa s prilizovanjem in hinavščino, kaj
ne?« odgovori mu pomenljivo H^alovka.
Vsi pričujoči se nasmehnejo in pogledajo Kreblja,
ki ni vedel, kaj bi odgovoril.
Drugo jutro; na vse zgodaj vprežejo vozniki, in Hvalovi nastopijo dolgo pot na Pivk