Wikivir

Bridke izkušnje: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Vrstica 357:
Razen službe je donašala Kreblju nekaj dohodkov
gostilna, ki jo je imel v selu z dovoljenjem oskrbnikovim. Točil je doma kraški teran. Tudi je prodajal kruh,
ki ga je pekla žena doma iz tržaSketržaške moke. Radi dometi hdomačih ne bi spečal kaj posebnega. PonajvePonajveč so se oglašali pri njem delavci, ki so ostajali čez poldan v kobilarni.
 
»Pojdi Ltnka«, reče neko Hvalotka hčerki, »in
»Pojdi Lenka«, reče nekoč Hvalotka hčerki, »in
izmenjaj mi to le dvajsetico. KroSnjar je prišel, in potrebnem drobiža, c
izmenjaj mi to le dvajsetico. Krošnjar je prišel, in potrebujem drobiža.«
 
»Kam pa?«
 
»H Kr« bije vi m. Kam drugam ? No !e hitro ! Kaj
»H Krebljevim. Kam drugam? No le hitro! Kaj
se obiral?«
se obiraš?«
»Bojim se jih. OJkar so odšli oče, nisem bila tam.
 
Zapodili so me, ko sem hotela drugi dan k nj hovi Barici, in .. . «
»Bojim se jih. Odkar so odšli oče, nisem bila tam.
Zapodili so me, ko sem hotela drugi dan k njihovi Barici, in ...«
 
»Vem, vem. A le pojdi. Mudi se. Glej, mož bi
rad denar.«
 
Lenka uboga, saj jej do sedaj Se nikdo ni mogel
Lenka uboga, saj jej do sedaj še nikdo ni mogel
očitati, da bi bila svoj mamici nepokorna.
 
Krsbelj vsame novo dvajsetioo, ogleda jo od vseh
Krebelj vzame novo dvajsetico, ogleda jo od vseh
stranij, vrte jo dvakrat, trikrat po mizi in jo zopet ogleduje. Neverno smaje z glavo in konečno vendar odšteje
stranij, vrže jo dvakrat, trikrat po mizi in jo zopet ogleduje. Neverno zmaje z glavo in konečno vendar odšteje
drobil deklici, ki gleda a začudenjem, kaj vse to pomeni.
drobiž deklici, ki gleda z začudenjem, kaj vse to pomeni.
•Niso-li ni rekli mati, kje so dobili (ako lep
 
»Niso-li nič rekli mati, kje so dobili tako lep
denar?« povpraša Krebelj.
 
»Tisti tujec, saj veste, ki je ležal pri nas tri dni,
ga je imel in materi podaril.«
 
»Samo to dvajsetico?«
 
»O bilo jih je več. Mati jih imajo shranjene v
omari, ako bi Ukotako radi zvedeli.«
 
»Ni mi mnogo do tega. VpraSal sem le mimogrede,
»Ni mi mnogo do tega. Vprašal sem le mimogrede,
vel, ker mi je dvajsetica res tako všeč.«
veš, ker mi je dvajsetica res tako všeč.«
 
Deklica se spomni, da se mudi materi za denar in
odbitiodhiti domov.
 
Krebelj vtakne dvajsetico v žep in odide v grajIčino. .
Krebelj vtakne dvajsetico v žep in odide v grajščino.
 
»Kaj jo zopet?« zadere se Erman, ko vstopi Krebelj v pisarno. Pred jedno uro sem ti naročil vse, kar
je potreba za danes. Mari ni vse v redu?«
 
tek .
: fc / ': I . ; t L ^ e!«-.. . vr au . { v
»Gotovo ne, milostljivi gospod, če se gode take
stvari ?«
 
»Kakšne? Kako? Kaj? Govori! Morda Francosje?«
»Kakšne? Kako? Kaj? Govori! Morda Francozje?«
»O vre kaj dragega. Glejte, milostljivi goepod, cesarski svet je tu ikrog, cesarska kobilarna, cesarski vi
 
»O vse kaj dragega. Glejte, milostljivi goepod, cesarski svet je tu okrog, cesarska kobilarna, cesarski vi
oskrbnik, cesarski mi služabniki. Vse je cesarsko, le
denar, o tem ljudje ne marajo, da bi bil cesarski.«
 
»Strela, ktdo te pa razume!«
»Strela, kedo te pa razume!«
 
Krebelj mu poda blestečo se dvajsetico.
 
Oikrbnik jo ogleda in vrže. po pisalni mizi. Zamolkel žvenk se razlega po sobi.
Oskrbnik jo ogleda in vrže po pisalni mizi. Zamolkel žvenk se razlega po sobi.
»Svinec, samo 8vinec. Kje ai to dobil?«
 
»Kaj ne, važno vprašanje 1 In kaj takega ae godi
»Svinec, samo svinec. Kje si to dobil?«
v Lpovjem, cesarski kraljevi kobilarni I«
 
»Ne draži me. Sleparja mi povej!
»Kaj ne, važno vprašanje! In kaj takega se godi
»Ta nam je že uSel. A povem vam, da se dobi
v Lipovjem, cesarski kraljevi kobilarni!«
v H valoveča stanovanju Se kaj jednakega «
 
Krebelj pripoveduje, kako je priSel do dvajsetico,
»Ne draži me. Sleparja mi povej!«
 
»Ta nam je že ušel. A povem vam, da se dobi
v Hvalovem stanovanju še kaj jednakega.«
 
Krebelj pripoveduje, kako je prišel do dvajsetice,
in kaj mu je pravila deklica.
 
»Tisto vragov 1 2e zopet ta Hvalova rodbina!«
»Tisto vragov! Že zopet ta Hvalova rodbina!«
»Jaz sem vas vedno svaril pred temi ljudmi, a
 
»Prava gadja zalega, res. A čakajte, grdohe... Sedsj
»Jaz sem vas vedno svaril pred temi ljudmi.«
 
»Prava gadja zalega, res. A čakajte, grdohe... Sedaj
je vreča polna.«
 
Krebelj se mu zadovoljno prismehne.
 
»Kako je neki oni klatež priSel do tega denarja,
»Kako je neki oni klatež prišel do tega denarja,
ksj meniš?« začne Erman nekoliko bo|j miren.
kaj meniš?« začne Erman nekoliko bolj miren.
»Verjemite mi, na avetu se dobe ljudje, ki si upajo
 
vse. Prebrisani in pretkani so pa Uko, da jim ni moči
»Verjemite mi, na svetu se dobe ljudje, ki si upajo
do živega. Sam ga je delal, sam. Zato jo je Uko hitro
vse. Prebrisani in pretkani so pa tako, da jim ni moči
popihal, ko je bil izročil denar. A Hvaiovka je bila zmenjena i njim, le verjemite mi. Kar tako je ni počakal
do živega. Sam ga je delal, sam. Zato jo je tako hitro
popihal, ko je bil izročil denar. A Hvalovka je bila zmenjena ž njim, le verjemite mi. Kar tako je ni počakal
v snegu, ne!«
 
»Tako bo, <?&, Uko. Prvo, kar imamo vkreniti, je
»Tako bo, da, tako. Prvo, kar imamo vkreniti, je
to, da preiščemo Hvalovo aUnovanje. Potem sporočim
to, da preiščemo Hvalovo stanovanje. Potem sporočim
jaz vso stvar grofu, in videl boS, kako hitro bodo Sli i*
jaz vso stvar grofu, in videl boš, kako hitro bodo šli iz
Lipovja.
Lipovja.«
»Sej diuzega ne zaslužijo,« leče Krebelj in odide
 
»Saj druzega ne zaslužijo,« reče Krebelj in odide
zadovoljen.
 
Po Krebljevem odhodu se utopi Erman v globoke
misli. — Nikoli se mu Seše ni pripetilo kaj Ukegatakega. Kako
je neki prišlo do tega? GoveriGovori-li Krebelj resnico? Kako
li? — Tujca ni poznal, znabltiznabiti ga Seše videl ni. Ne, iz
sovraštva in zavisti do Hvalove rodbine mu je natvezil,
da je HvaiovkaHvalovka kriva. — Toda, ne sovraži luditudi on sam
teh ljudij? In zakaj? O dovolj ima vzroka zato. Gotspodar je ošaben in se mu je vedno upiral, upriral in odgovarjal njemu, oskrbniku Ermanu. In sedaj še to, ta goljufija, ta ponarejeni denar! Pred sodnijo s to stvarjo. k pravdi! A če se izkaže, da ni Hvalovka kriva, da jo je oni kupoc opeharil...! — Ne, sam hoče vse opraviti. Ni-li oskrbnik kobilarne? Ni mu li izročeno vse selo?...
 
»Denar je ponarejen, in naj ga prinese v Lipovje
teh Ijudij ? Ia sateu ? O dovolj ima moka sato. Gorpo4r jo otabea in M mu je vodno opiral, upind in
Peter ali Pavel, Hvalovka ga hrani, in to mi je dovolj,
odgovarjal ajecau, oskrbniku Ernunu. In sedaj le to, ta
vzroka, da jo odslovim.«
goljufija, ta ponarejeni denarI Prod sadnijo ate stvarjo,
 
k pravdi I A da se iskala, da ai Hralovka kriv*, da jo
Po teh besedah vstane in hiti naravnost proti Hvalovim.
je oni kapoc opeharil... I — Ne, sam bote vse opraviti. Ni-ti oskrbnik kobilarne? Ni mu li izročeno vse
 
seio?...
Gospodinja je uprav kopala gredico pred hišo, da
•Denar je ponarejen, in aaj ga prinese v Lipovje
bi vsajala prve sadeže, kajti sneg je bil skopnel, in
Peter a'i Pavel, Hralovka ga brani, in to mi je dovolj,
viroka, da jo odslovim.«
Po teh besedah vstane ia hiti naravnost proti Hva-
' lovim.
Gospodinja je uprav kopala gredico pred hiio, da
bi vsajala prve aadeže, kajti saeg je bil skopnel, in
je pošiljalo tople pomladanske žarke na zemljo. Kar jej
nza hrbtom zagnsizagrmi glas:
 
»Nehajte, dobi se že drugi, da jo obdela.«
 
2»na se ustraši, kajti nikogar ni videla prihajati, a
Žena se ustraši, kajti nikogar ni videla prihajati, a
kako le le osupae, ko »gleda sa seboj oskrbaka, ki
kako še le osupne, ko zagleda za seboj oskrbaka, ki
se dosedaj le ni bil pribbsai bili ubogega služabnika.
se dosedaj še ni bil približal hiši ubogega služabnika.
•Kaj neki hoče od mena, in kaj po menjajo te besede!«
»Kaj neki hoče od mena, in kaj pomenjajo te besede!«
misli si.
 
Motko odloži, otrese zemljo s predpasnika m stopi
Motiko odloži, otrese zemljo s predpasnika in stopi
iz grede.
 
»Milosiljivi gospod žeijo?«
 
»Ničesar, mati, le nekaj vam iauun povedati.«
»ZnabitiNičesar, kajmati, ole mojemnekaj moto,vam oimam povedati...!«
 
•Molčite, kajti jeza me popade, kadar taistim nanj «
»Znabiti kaj o mojem možu, o...!«
Hvaiovk) stopijo pri teas odgovoru solze v oči.
 
»No, da me ne boste gledali tako začudeno, povejte, kje ste dob<li to-le!«
»Molčite, kajti jeza me popade, kadar mislim nanj.«
Tu poseže v žep in jej pokaže dvajsetieo.
 
»Moj Bog, uksadla je nisem.«
Hvalovki stopijo pri tem odgovoru solze v oči.
»Kaj? Tako mi boste odgovarjali I Ne veste-li,
 
kakSno kazen ste zaslužili s tem ? Ponarejen denar hraniti ia izdati! Sem s ostalimi dvajseticasni, ki jih imate
»No, da me ne boste gledali tako začudeno, povejte, kje ste dobili to-le!«
gotovo skrbno shranjene.
 
Uboga lana akoro ni vedela, kaf se godi ž njo.
Tu poseže v žep in jej pokaže dvajsetico.
.Denar je ponmjaa ?• zajedja.
 
»Moj Bog, ukradla je nisem.«
 
»Kaj? Tako mi boste odgovarjali! Ne veste-li,
kakšno kazen ste zaslužili s tem? Ponarejen denar hraniti in izdati! Sem z ostalimi dvajseticami, ki jih imate
gotovo skrbno shranjene.«
 
Uboga žana skoro ni vedela, kaj se godi ž njo.
 
»Denar je ponarejen?« zajeclja.
»Da, sam svinec. Če ae verujeta, poskusite z ž ven
kom. A kaj se boste delali nevedno! Se ostale dajte
Pridobljeno iz »https://sl.wikisource.org/wiki/Bridke_izkušnje«