Bridke izkušnje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 730:
je kar čudila.
 
Prodajalo se je kmalu po njegovem prihodu posestvo vdove JeračineJevačine. Mot jej je bil umrl aana vodenici,
sinevasinova so bili pobrali k vojakivojski, in nIni jeju bilo nazaj. StaliSta-li bila ubita, aHali so ju odpeljali Frsncozje, tegstega uboga
mati teše zvedeti ni mogla,. 2sŽe motmož je nakopal dolgov na
hiši in tenažena je po njegovi smrti nadaljevala ta posel,
ker se ni imela s čim tivitiživiti. Dolžniki so eese oglasili in
pričela se je dratbsdražba.
 
»Mati«, reče Peter nekoč, »ne vem, bi - IIli mogli
bolje obrniti teta denar, nego de aisi kupimo nekoliko
kosov.«
•Prav tiva potreba. Dobro vem, da ne bi trpeli
preteklo zimo toliko gladu, da amo imeli kaj ve sejsnega. Nekaj bi gotove ostelo črvom.«
»Dajmo, poskusimo I Menim, de seno bodo preveč
trgali za njive. Ljudje ao te vedno v strahu, da dobomo
zopet sovrstnika v detelo, da M bo dolgo bres vojske,
in vsak hrani denar za hude čaee.«
Peter je uganil. Prišlo je kupcev res melo m pro
dajalo se je vse po jako nizki ceni. A kakor pri slednji
prodaji, bilo je tudi tu nekaj onih dobrosrčnelev, ki pridejo le dražit drugim; ne da bi k*j kupili. Jedenismed
takih je bil v Matenovem tudi tupan Zakotnik, pievaetnei
m bahač, ki je občutil največje veselje, ako je mogel
zatirati revete.
»L-povka in Vzvratnik, oba kosa sa Šestdeset goldinarjev! Kedo dft?« zakriči sodnijski sloga.
 
•Prav»Prav tivaživa potreba. Dobro vem, da ne bi trpeli
»Mati, la dva ata nam kaj »ftrok, požurite, se«,
preteklo zimo toliko gladu, da amosmo imeli kaj veveč sejsnegasejanega. Nekaj bi gotovegotovo osteloostalo črvom.«
poflepefie Pater.
 
»Jas«, oglasi se Hvalovka.
»Dajmo, poskusimo I! Menim, de senose ne bodo preveč
»Torej vi šestdeset. Kedo d& ve ?«
trgali za njive. Ljudje aoso teše vedno v strahu, da dobomo
»Jas petinšestdeset«, zadere se Zakotni k.
zopet sovrstnikasovražnika v detelodeželo, da Mne bo dolgo bresbrez vojske,
»Jas pridanem Se jeden goldinar«, reče Hvalovka.
in vsak hrani denar za hude čaeečase
»Jaz dam sedemdeset«, sakiiče župan.
 
Prignala sta bila tako daleč, da je obljubUa Hvalovka osemdeset, ia ,vprvo, vdrugo, »tretje1
dajaloPeter je uganil. Prišlo je kupcev res malo in prodajalo se je vse po jako nizki ceni. A kakor pri slednji
, bili sta njivi
prodaji, bilo je tudi tu nekaj onih dobrosrčnelevdobrosrčnežev, ki pridejo le dražit drugim; ne da bi k*jkaj kupili. JedenismedJeden izmed
njeni. Zakotnik je bil odnehal, ker BO je bal, da bi
takih je bil v Matenovem tudi tupanžupan Zakotnik, pievaetneiprevzetnež
slednji vendar njemu ostal kup. A kazal je, kater bi
min bahač, ki je občutil največje veselje, ako je mogel
zatirati revetereveže.
 
»L-povkaLipovka in Vzvratnik, oba kosa saza Šestdesetšestdeset goldinarjev! Kedo dft?« zakriči sodnijski slogasluga.
 
»Mati, lata dva atasta nam kaj »ftroknárok, požurite, se«,
pošepeče Peter.
 
»JasJaz«, oglasi se Hvalovka.
 
»Torej vi šestdeset. Kedo d& ve več
 
»JasJaz petinšestdeset«, zadere se Zakotni kZakotnik.
 
»JasJaz pridanempridenem Seše jeden goldinar«, reče Hvalovka.
 
»Jaz dam sedemdeset«, sakiičezakliče župan.
 
Prignala sta bila tako daleč, da je obljubUaobljubila Hvalovka osemdeset, iain ,»vprvo, vdrugo, »tretje1vtretje«,
, bili sta njivi
njeni. Zakotnik je bil odnehal, ker BOse je bal, da bi
slednjislednjič vendar njemu ostal kup. A kazal je, kater bi
mu bilo mnogo na tem. Kar pihal je same jeze, da je
zmagala Hvalovka.
 
»Naj jih ima, da bo sita. Znebiti se bo Seše kesslakesala
zato«, mrmra Zakotnik, ki je vedno gledal na to, kje
bi dobil kaj prilike saza prepir. (D.ije »ledi.j