Bridke izkušnje: Razlika med redakcijama

Tako nekako o svetem Juriju je bilo, ko so se nastanili Hvalovi v Matenovem. Praznik tega svetnika imajo tudi okoli za rek, o katerem se selijo posli in preminjajo stanovanje gostači. Tudi vdova Kovačica, ki je bivala dosedaj že nekaj let na Hvalovem domu, bi se morala umakniti prišedšim domačinom, a Hvalovka je ni preganjala.

 

 

Obveljalo je pri tem. Le kar je bilo njiv, je prepustila Kovačica družini. To je storila tem raji, ker jih

domače zemljišče. Sinova sta pomagala premožnejšim sosedom pri delu in sta tako vedno imela zaslužek. Povsodi so ju ljudje imeli radi kakor vsakega pridnega in poštenega človeka. Druščine nista imela mnogo, kajti vse, kar je bilo za rabo, so pobrali k vojakom in jih poslali z nadvojvodo Karlom na Laško čakat Francoza. Njiju dosedaj ta dolžnosti ni vezala, ker sta služila tako cesarja v Lipovjem. Tukaj, mislila sta, je tudi nihče ne more siliti k temu, ker nista domačina.

 

Miha je potrkal na duri v znamenje, da je čas pospraviti poljske pridelke. A nič kaj niso bili veseli ljudje

tega vabila, kajti črv je ril celo leto pod zemljo in glodal

lomi. A da se pomladi vrneš!«

 

ni pustila.

 

je kar čudila.

 

sinova so bili pobrali k vojski, in ni ju bilo nazaj. Sta-li bila ubita, ali so ju odpeljali Frsncozje, tega uboga

mati še zvedeti ni mogla. Že mož je nakopal dolgov na