Slavnostna otvoritev in blagoslovitev češke koče na Ravneh: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 9:
| obdelano=
}}
 
 
 
 
Vrstica 34 ⟶ 32:
In prišlo nas je veliko, bilo nas je do 250 vseh, med nami do 70 iz češkega kraljestva. Prihajale so vesele družbe, nekaj semkaj raz Grintavski vrhunec; poslale so vse društvene podružnice svoje zastopnike in člane, prišlo je tudi priprosto ljudstvo iz Koroške, da se je radovalo ob lepi slovesnosti.
 
Ob ½11. uri, ko je dospel še g. župnik Aljaž, triglavski naš župnik, kakor ga nazivljejo Čehi, nas je zbral okoli sebe načelnik češke podružnice, g. univ. prof. dr. Karel Chodounski , in s prisrčnimi besedami pozdravil vse, ki so prišli k pomenljivi slavnosti; zahvalil je pred vsem župnika Aljaža ter naprosil njega in navzočne duhovnike, praškega župnika g. Šitlerja, g. Hrabo in g. kaplana Fr. Meška, naj opravijo blagoslovljenje češke koče. Pozdravil je zastopnika Ljubljane, g. župana Hribarja, zastopnika Prage, g. dr. Jerabka, deželnega poslanca g. Murija in g. Makeka kot zastopnika Jezerske občine, osrednji odbor Slov. plan. društva in zastopnike društvenih podružnic: g. Kocbeka (savinske), gg. Koširja in Kosa (kamniške), g. Majdiča (kranjske), g. Kobleka (radovljiške), g. dr. Trillerja (soške) in g. Knafeljca (ziljske). Izročajoč kočo prometu, je naglašal, da ima v njo pristop vsakdo, kajti strast utihne v gorah, vendar pa ne zabimo, da smo v naši h gora h gospodarji mi Slovani. Češka koča bodi znamenje nerazdružne zveze češkega in slovenskega naroda, kajti „z vami živimo, med vami se čutimo kakor doma", je vzkliknil govornik, pripomnivši, da naj spričuje vsekdar koča, da je iskati slovansko zvez o le v delu , le v stvarne mstvarnem delovanju.
 
Opravil je nato župnik g. Aljaž ob asistenci gg. Šitlerja, Hrabe in Meška blagoslovljenje koče, in združili smo se z blagosloviteljem v želji, naj bode koča vsekdar v srečo narodu, in naj vlada ob njej le mir in veselje.
Vrstica 40 ⟶ 38:
Po izvršenem obredu se je oglasil svetnik češkega deželnega odbora in odbornik češke podružnice, g. Leop. Mareš, ter zahvali vse one, ki so priskočili češki podružnici na pomoč pri gradnji koče. Zahvalil je g. župnika Aljaža za blagoslovljenje, zahvalil občino jezersko, ki je bila podružnici pri gradnji dejanski naklonjena, pred vsem občana gg. Makeka in Šenka. Kot neprecenljivo je pa označil delovanje treh mož: g. nadučitelja Kocbeka iz Gornjega grada, jezerskega župana in deželnega poslanca g. Murija in univ.prof.g.dr. Frischaufa. Poudarjal je, da je bila njih pomoč največjega, da celo odločilnega pomena za gradnjo koče. Končno je zahvalil še češke dame, ki so pod vodstvom gospe Prachenske omislile koči v požrtvovalni vnemi vso notranjo opravo.
 
Za tem govornikom je ljubljanski župan g. Ivan Hriba rHribar v velikem svojem govoru naglašal, da nam kliče češka koča v spomin, kaj da smo dolžni svoji domovini. Poudarjal je narodno-gospodarski, pa tudi veliki narodnostni pomen, ki ga ima koča. Narodnostnega pomena je koča tembolj, ker je prva na koroških tleh in ker nam bo klicala v spomin češko-slovensko pobratimstvo. Češko nadaljujoč, je pozdravil Cehe, pozival rojake k hvaležnosti do Čehov in v znak pobratimstva poljubil dr. Chodounskega kot zastopnika bratskega češkega naroda.
 
Kot odposlanec kraljevskega mesta Prage je izpregovoril g. dr. Jerabek, izražujoč živo zanimanje, s katerim opazuje češki narod delovanje češke podružnice med slovenskim narodom. Zaklical je češki koči v pozdrav, naj bode znak sreče, ki jo hoče prinašati češki narod slovenskemu narodu tako, kakor je tudi češkemu narodu vzklila iz koč njegovih pradedov in očetov sreča in današnja velikost.