|
Poprej je Piskernik kot gospodar Plesnikovega posestva gostoljubno sprejemal turiste, četudi je bilo prenočevanje slabo, največ na senu. Piskernik je že siv dobrosrčen mož, poštena stara korenina. Obhodil je mnogokrat najvažnejše vrhe Savinskih planin. Prof. Frischauf ga je spoznal za edinega pripravnega človeka, kateri ga je podpiral pri razkrivanju planin, zgradil prvo kočo na Okrešlju ter napravil razne pote. Turistična hiša* (Kako so tujci obiskovali Logarjevo dolino, kažejo sledeče številke, posnete iz spominske knjige pri Plesniku in pozneje v turistični hiši: leta 1876. (83), 1877. (75), 1878. (61), 1879.(87), 1880. (67), 1881. (130), 1882. (65), 1883. (83), 1884. (82), 1885. (67), 1886. (108), 1887. (86), 1888. (96), 1889. (84), 1890. (144), 1891. (185), 1892. (185), 1893. (240), 1894. (274), 1895. (353), 1896. (276), 1897. (244), 1898. (245), 1899. (285).) ima v pritličju tri sobe, v podstrešju dve in posebno obednico na vrtu. Vzhodno od hiše je lep mrežast slap.
Leta 1896. je kupila Savinska podružnica dve orali zemljišča, ki obsega ograjeni in v najem vzeti prostor celjske sekcije ter sega še na spodnjo stran ceste. Po preteku najemne pogodbe pripade turistična hiša brez odškodnine k Plesnikovemu posestvu. Leta 1897. se je osnovala zadruga „Rinka", katera je prekupila omenjeno zemljišče ter misli tukaj postaviti moderen hotel, ustrezajoč dandanašnjim potrebam hribolazcev in letoviščnikov. Z zgradbo se žal še ni moglo pričeti nekaj radi tega, ker ni še vozne ceste iz Solčave do Logarjeve doline, nekaj radi pomanjkanja denarja, ki se zlasti v Slovencih, obremenjenih z raznim narodnim davkom, težko nabere, nekaj pa tudi radi mlačnosti in nepodjetnosti bogatejših oseb in korporacij.**(Stroški za napravo hotela so proračunjeni na okroglih 50.000 K, nabranih pa je šele blizu 6000 K. Deleži znašajo po 20 K in 200 K. Denar se pošilja ali načelniku „Rinke", g. dr. Juru Hrašovcu, odvetniku v Celju, ali blagajniku g. dr. Ivanu Dečku, odvetniku in deželnemu poslancu v Celju). Dal Bog, da bi se vsi ljubitelji krasne Logarjeve doline in Savinskih planin požrtvovalno udeležili prepotrebnega podjetja, katero bode gotovo v teku let primerno obrestovalo naloženi denar. Lega nameravanega hotela je jako lepa. Za zemljiščem je gozd, spredaj pa velik travnik, da bode od poslopja najlepši pogled na velikane: Ojstrico, Planjavo in Brano. Z zgradbo hotela se bode gotovo turistika tod silno povzdignila; to je prelepa dolina že davno zaslužila. Ko bi bila Logarjeva dolina na Tirolskem ali v Švici, stali bi ondi že velikanski hoteli in žvižgal bi hlapon po železnici. V nas Slovencih se vse razvija prepočasno, ker imamo nujnega dela v vseh strokah.
Zapustivši turistično hišo, pridemo kmalu do zadnjega kmeta v tej dolini, do Plesnika, ki ima v podstrešju tri sobe, pripravljene za prenočevanje tujcev. Kakor sem že poprej omenil, je bila ta hiša edino pribežališče turistov. Za Plesnikom se začenja redek gozd, ki se menjava s suhimi pašniki. V ¼ ure dospemo
**) Stroški za napravo hotela so proračunjeni na okroglih 50.000 K, nabranih pa je šele blizu 6000 K. Deleži znašajo po 20 K in 200 K. Denar se pošilja ali načelniku „Rinke", g. dr. Juru Hrašovcu, odvetniku v Celju, ali blagajniku g. dr. Ivanu Dečku, odvetniku in deželnemu poslancu v Celju. ▼*) Kako so tujci obiskovali Logarjevo dolino, kažejo sledeče številke, posnete iz spominske knjige pri Plesniku in pozneje v turistični hiši: leta 1876. (83), 1877. (75), 1878. (61), 1879.(87), 1880. (67), 1881. (130), 1882. (65), 1883. (83), 1884. (82), 1885. (67), 1886. (108), 1887. (86), 1888. (96), 1889. (84), 1890. (144), 1891. (185), 1892. (185), 1893. (240), 1894. (274), 1895. (353), 1896. (276), 1897. (244), 1898. (245), 1899. (285).
▲**) Stroški za napravo hotela so proračunjeni na okroglih 50.000 K, nabranih pa je šele blizu 6000 K. Deleži znašajo po 20 K in 200 K. Denar se pošilja ali načelniku „Rinke", g. dr. Juru Hrašovcu, odvetniku v Celju, ali blagajniku g. dr. Ivanu Dečku, odvetniku in deželnemu poslancu v Celju.
na veliki trati do razpotja. Napis nam pravi, da na levo vodi pot na Ojstric o črez Klemenšekovo planino.
|
