|
»Poslušajte torej«, nadaljuje ciganka, a bolj tiho in
stopi v njih sredo. »V GribljshGribljah prenočuje atcojnocoj 8elanovičevSelanovičev »insin, videla sem ga dobro. Pripeljal se je od
Črnomlja sem in gre proti domadomu. 2Ž njim sta tnditudi dve
ženski, jedna že poštamapostarna, draga Seše dete, jedvejedva staro
dvsnsjstdvanajst let. Gotovo sta njegovi sorodaldsorodnici. Ko sem prosila darov po hišihhišah, pr.šlaprišla sem slučajno — tema je že
bila — do Grozdičeve hisehiše, kjer se je ustavil vosvoz iain
so izstopili vsi trije. Vsega nisem vjela, a to sem ču'ačula
dobro, da idr nejoodrinejo jutri na vse zgodaj proti KarlovcaKarlovcu.
In k<>kokako je deklica ljubeznjivo in nežno bkjelbitje! Huje,
menim, bi ne mogli zadeti Selanoviča, nego z izgubo
te deStredeštre stvarice, ha, ha!«
Njen smeh pri zadnjih besedah je odmeval v tiho
noč. Druhal je Seše vedno zrla nepremično v starko iain
poslušala bi jo bila Seše dalje.
•Jutri»Jutri, praviš, da odrinejo ? Dobro! Poskusimo !
Da ste mi pripravljeni iain na vsako besedo poslulniposlušni.
eČe nsmnam rpodlettspodleti, tedaj . . .«
Tu vzdigne glavar svojo koščeno pest in divje
gleda po tropi.
deŠe kskkak glas se čuje lutu in tam, a ko sadnjizadnjič zaplapola ogenj, iin jamojame žareče oglje prihajatiprehajati v beli pepel,
pot bnepotihne vse iain le smrčanje zaspanih, vednih popotnikov
se čuje po tkolici . . . (Konic »ledi.)
se čuje po okolici...
== fdyg ==
| 