Usodepolna past: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 7:
| dovoljenje = dLib
}}
 
 
== I. ==
Nekje na Slovenskem leži na visokem
bi u prijazen trg, ki nosi razen svojega
pr ega imena, ki ga pa obzirno zamolčir• •), š c jako prijazen priimek : Kurja čevca- . Kdaj in zakaj je prejel naš trg to dič
no ji tega ne pove nobena zgodovina,
, to tudi mi ne bomo o tem dalje razprav
Kurjevci — tako imenujejo okoliški
1 r.ietje tržane — so pa kaj ponosni na svoj
lig. In kako tudi ne! Krasna, široka, v lenem vremenu prašna, v grdem pa lepo
blatna cesta vodi skozi sredino Kurjih
i evc do župne cerkve, ki stoji koncem
trga. Na obeh straneh se vrste hiše, kakor
vojaki pri največji paradi. Nekaj sc iih
c Jo skupaj drži, kar se vidi skoraj edinolc po večjih mestih. Hiše so sicer večinoii'a pritlične, zato pa do malega vse z opeko krite in lepo ometane.
Razven glavne ceste imajo Kurja čevc., se dve stranski ulici: Blatno in Bere.?-
ko ulico. Toda ti zakotni kraji nas ne zalimnjo toliko, kajti mož, o katerem govori
n-ša povest, stanuje na Glavnem trgu. Tako imenujejo namre Kurjevci oni del ceki se pri cerkvi nekoliko razšTH.
Tu stoje vsa glavna poslopja Kurjih
čevc: cerkev, župnišče, šola, županija, gozdna pri »Zeleni žabi« in hiša s trgovino
Jake Koruze.
Jaka Koruza je začel, kakor večinoma trgovci po naših trgih in malih mestih.
Prišel je iz tujine in prinesel svoje premocnje na hrbtu, V Blatni ulici je najel stanovanje in odprl branjarijo. Ker je v vsakem kraju nekaj zapravljivih kmetov, ki
ieseni pridelke ceno prodajo, spomladi pa
isto ali pa še slabejše blago drago kupujejo, je šla Koruzi kupčija kaj dobro izpod
rok.
Najve mu je pa nesla »ponočna trgovina«.
V Blatni ulici se že podnevi malo vidi, kaj šele ponoči. Takole proti desetim
so začele prihajati v manjših in večjih presledkih temne postave, obložene z vrečami in vrečicami, ter izginjale v Koruzini
branjariji. To so bili malopridni otroci in
nezvesti posli, ki so pomagali prazniti domače kašče ter si na ta način pridobivali
postranske zaslužke. Seveda so denar lahko pognali, kakor so ga brez težave zaslužili. Dekleta so ga obesile nase v podobi pisanih cunj, fantje pa vlili vase v obliki pijače.
Seveda največji dobiček je imel pri
tem Koruza. Kupoval je ceno in tehtal dobro sebi v korist. Da je tuintam par kil
premalo plačal, ni bil kriv on, marveč
njegove oči, ki pri luči slabo vidijo. Tako
mu je zorela pšenica na lepem polju krog
trga in v bližnji okolici, ter vsako leto dokaj dobro obrodila.
Marsikateri gospodar se je sicer pritoževal, da mu v kašči žito prehitro gine,
in sumil celo otroke ali posle. Toda take
tožbe so Sile prav res krivične. Kaj morejo otroci ali posli za to, če pridejo miši
v kaščo, ali če gospodinja vedno preveč
nameri, kadar pošlje v malin.
Koruza je pa leto za letom ceno kupoval in drago prodajal, kakor dela vsak
pošten trgovec, ki se razume na svojo
obrl in nima »preozke« vesti. Tako si je
bil polagoma prislužil lepe denarce, in postalo mu jc v ozki Blatni ulici pretesno.
Želel si je ven na zrak, na Glavni trg.
Tu je imel ravno nasproti šupnišča
stari Pšeničnik nizko umazano bajto, ki
se je sredi zanemarjenega vrta šopirila v
sramoto celemu trgu. Stala je tam še izza
tistih časov, ko so Kurja čevca nosila ponižni naslov vasi. Kurjevci pa nimajo posebno razvitega čuta za starinske spominke, in zato tudi niso znali ceniti velike
vrednosti častitljive ''šeničnikove bajte.
Vsi so ji želeli skorajšen pogin. Toda bnjta
je kljubovala vsem viharjem in požarom,
da celo zadnji potres
:i ni mogel do živej ga. Vse druge hiše so bile ve ali manj
I poškodovane, Pšeničnikova bajta se je pa
! le malo bolj naprej nagnila.
Prihajali so tudi razni kupci nadlegoI vat Pšeničnika, da bi jim prodal vrt in
' bajto, toda nobena ponudba ga ni ganila.
I Rekel je, da je greli, in sicer velik greh,
prodajati očetovo dedščino.
1
Tako je posedal Pšeničnik dan na dan
na klopi pred »očetovo dedščino« v ithaslih hlačah in umazani hodnični srajci ter
mirno vlekel iz svojega vivčka v veliko pohujšanje vsem tržanom. Kajti kaj takega
se pa prilega kaki zagorski vasi, ne pa
ponosnemu trgu kakor so Kurja čevca.
Tu je hotela sreča, da je Pšeničnik
padel s trehe in si zlomil tilnik, to vse pa
ravno tisti čas, ko so se Koruzi obudile
želje po zraku na Glavnem trgu. In tako je
prišlo, da je nekaj tednov potem kupil
Koruza na javni dražbi Pšeničnikovino. ^
Kurjevcem sicer ni bilo posebno všeč,
da se je ta prihajač, Jaka Koruza, tako
vsedel v Kurja čevca, toda čez leto dni so
mu že jeli kazati prijaznejše obraze.
Koruza je namre podrl bajto in na
njenem mestu postavil lepo enonadstropno hišo, ki je lepoto Kurjih čevc visoko
povzdignila. In res, tudi največji Koruzini
nasprotniki morajo priznati, da je njegova
hiša če n« v korist, pa vsaj v kras vsemu
trgu.
Celo prostorno pritličje zavzema trgovina, kjer se kupi tudi najslabše blago
lahko po najvišji ceni. Nad njo se blesti
napis: »Jaka Koruza. Trgovina z raznim
blagom in deželnimi pridelki. Kupuje s«
po najvišji ceni, prodaja pa po najnižji.«
Nad prodajalno je prostorno stanovanje, kjer stanuje poleg gospodarja samo še
starikava in vedno čmerna Špela, ki mu
vodi že leta in leta gospodinjstvo.
Koruza se namre še do danes ni oženil. Vzrok, da je že skoraj šestdesetletnl
Koruza še vedno fant, je pa čisto umljivt
tiste, ki jih je Koruza »prašal«, ga niso hotele; tistih, ki bi ga bile hotele, pa on nI
»prašal«. Zalo mu gospodinji stara Špela,
ki ga ima menda tudi precej v oblasti. Najbrže so ji nekoliko preve znane nekdanje
Koruzine »temne« kupčije v Blatni ulici.
V trgovini je pa nekaj ve ljudi zaposlenih. Pri vhodu sedi za visokim pultom
blagajničarka, gospodična Fani. Ima sicer
desno nogo nekoliko daljšo, a to je ne kazi
posebno, ker tako večji del dneva presedi.
Kadar ni posebnega opravila, drži navadno v rokah pletenje; pri tem delu ima pa
eno oko obrnjeno skozi steklena vrata na
trg, drugo ji pa tuintam obvisi na lepem
koiniju, »gospodu Francu«.
Gospod Franc je res čeden fant. Zaradi njega se marsikako dekle dalje pomudi v prodajalni na veliko jezo gospodične Fani, in tem večjo Koruzino zadovoljnost; kajti taka neumna dekleta, ki prihajajo v prodajalne zaradi lepih komijev, tudi slabo blago drago plačajo.
Razven komija in blagajničarke pomagata pri trgovini še vajenec, poredni
Žorž, in hlapec Miha.
Sedaj je pa menda že čas, da si ogledamo natančneje tudi Koruzo. Obiščimo ga
kar v njegovem »komptarju«, kakor imenuje sam svoj, s stekleno steno pregrajenl
del prodajalne.
Mož je bolj majhne, čokate postave.
Velika debela, brkata glava sc mu kar v
eno mer maje, kakor bi bila na peresih)
na dolgih rokah ima debele kratke prste,
s katerimi vedno menca, če nima ravno
druzega dela, kakor bi štel denar; drugae mu pa ni ni reči, Edino noge ga malo
kaze. Desna je namre na znotraj, zakrivljena, leva pa na ven.
Zato je bil pa tudi prost vojaščine.
Vojaški zdravnik je pri naboru sicer rekel, da ima »fant« močne prsi, toda stotnik je videl samo noge.
»Ta ni za vojaka,« je rekel; »poglejte
ga pod noge! Mož mi skazi z njimi vso
fronto,«
In mladi Jaka Koruza je bil prvikrat
v življenju zadovoljen s svojimi nogami,
kajti vojaščina mu ni posebno dišala.
Sicer mu pa napaka njegovih nog nI
posebno nadležna. Kajti navadno presedi
domalega cel dan v »komptarju«. Tu piše
pridno račune in pogleduje pazljivo skozi
stekleno steno, kaj se godi v trgovini. Nobena najmanjša stvarica ne uide njegovemu pazljivemu očesu. Zato ni čudno, da
se včasih pri računih kaj zmoti. Ker se pa
 
 
/godi to vedno le njemu v korist, ga ta
»molljivost ne boli posebno.
Sploh je Koruza strog in natančen go-
»pod »vojim podložnikom. Prihajati morajo točno v trgovino, in gorje mu, kdor
bi zamudil le par minut. Ker pa ve da
rgled vleče, pride vselej on prvi in sicer
ikozi posebna vrata, ki vodijo z dvorišča
v komptar.
Odpre jih vselej sam in Miha, ki pride po ključe od prodajalne in izložb, ga že
najde pri delu. Nato se pa vrste v kratkih
presledkih po dostojanstvu: Žorž, gospodična Fani, gospod Franc in nazadnje
fcpela z zajtrkom.
Vsi morajo v prodajalno hoditi mimo
njegove pisalne mize in velike železne
blagajne.
Da, ta lepa blagajna, edina stvar, ki
ie je lahko ponašala z ljubeznijo Jake Koruze! In ravno ta blagajna je spravila svo-
|cga gospoda v veliko škodo, sramoto in
talost.
S kakšnim veseljem, ponosom in ljubeznijo je Koruza še pred nekaj tedni pogledoval nanjo! In danes?
Danes pa sedi žalosten in potrt za miro. Niti ne ozre se ve na svojo nekdanjo
ljubezen.
In kako je to prišlo?
(Dalje.)