Evangelij po Judu Iškarijotu: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m opomba +
m +
Vrstica 61:
Adam je bil v prvem svetlem oblaku, ki ga še nikoli ni videl noben angel od teh, ki se imenujejo božanski. On [...] {{v|1|49}} ta [...] podoba [...] in podoben [temu] angelu. Adam je ustvaril neoporečne Setovce<ref>Po Svetem pismu sta imela Adam in Eva veliko otrok ({{Bibl|1 Mz 5,4}}), v skladu s povsem prvo zapovedjo, ki jo je Bog dal človeku: »Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita« ({{Bibl|1 Mz 1,28}}). Set je bil eden od sinov, ki se jima je rodil na nek način kot »nadomestilo« za tragično preminulega Abela ({{Bibl|1 Mz 4,25}}). Kasneje, ko se je zaradi splošne pokvarjenosti ljudi zgodil vesoljni potop, je bil rešen samo Noe s svojo družino. Ker je bil Noe Setov potomec ({{Bibl|1 Mz 5}}), pomeni, da smo vsi današnji ljudje ''Setovci''.</ref> [...] dvanajst [...] štiriindvajset [...]. Ustvaril je dvainsedemdeset duhov, ki so nastali kot neoporečni, v skladu z voljo Duha. Dvainsedemdeset duhov je nadalje ustvarilo tristo šestdeset duhov, ki so nastali kot neoporečni, v skladu z voljo Duha, da bi jih bilo po številu pet na vsakega. Dvanajst svetlobnikov dvanajstih duhov ponazarja njihovega očeta, s šestimi Nebesi za vsakega svetlobnika, tako da obstaja dvainsedemdeset Nebes za dvainsedemdeset duhov, in za vsakega {{v|1|50}} [od njih pet] nebov<ref>Tu smo namerno uporabili napačno sklanjatev. Pravilna bi se glasila ''nebes'', ta pa je uporabljena z namenom, da se jasneje naredi razloček z Nebesi. Možna interpretacija bi torej bila, da skuša evangelij govoriti o Nebesih, ki so kot nekakšen ''Duhovni svet'', sestavljen iz svojih notranjih svetov, od katerih ima vsak tudi svoje lastno nebo.</ref> [za vsakega od] tristo šestdesetih [duhov ...]. Dobili so oblast in veliko [brezštevilno] množico angelov, v slavo in čast, [za tem pa tudi] deviške duhove, v slavo in [čast] vsem svetlobnikom in Nebesom ter njihovim nebom.«<ref>Videti je, da evangelij razlikuje med več vrstami angelov ali vsaj med angeli na različnih stopnjah oblasti. V svoji osnovni ideji se to ujema tudi s Svetim pismom, kjer pravi [[Sveti Pavel|apostol Pavel]], da »je bilo v njem [v Kristusu] ustvarjeno vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji, vidne in nevidne stvari, tako prestoli kakor gospostva, tako vladarstva kakor oblasti« ({{Bibl|Kol 1, 16}}). [[Papež Gregor I.]] je celo razvil idejo o 9 stopnjah angelov, pri čemer omenja nadangele, angele, kerube, serafe, poglavarstva, oblasti in še druge. V našem prevodu smo angleško besedo ''luminary'' prevedli kot ''duh'', da se razlikuje od običajnih ''angelov'', besedo ''enlightened [[:w:en:Aeon|aeon]]'' pa kot ''svetlobnik'', da se razlikuje od obojih. Seveda pa ni nujno, da je tako branje sploh pravilno.</ref>
 
Skupek teh nesmrtnikov se imenuje svet – to je, pogubljenje – kakor jih imenuje Oče in dvainsedemdeset duhov, ki so s Samoporajajočim in njegovo dvainsedemdeseterico. V njem je nastal prvi človek s svojimi neoporečnimi sposobnostmi. Ta pa, ki je nastal skupaj z njegovim rodom, ta, ki poseduje vsesplošno modrost in angela, se imenuje {{v|1|51}} El. [...] ta [...] za tem [...] rekel: »Naj nastane dvanajst angelov, da bodo vladali Kaosu<ref>Kaos bi bilo možno prevesti tudi kot prepad (primerjaj {{Bibl|Lk 16,19-31}}; {{Bibl|Mt 15,14}}).</ref> in [Podzemlju].« In glej, iz oblaka tam je nastal [angel], čigar obraz je gorel v ognju in čigar pojava je bila zamazana od krvi. Njegovo ime je bilo Nebro, kar pomeni Upornik, drugi pa pa ga kličejo Jaldabaot. Še en angel, [[:w:en:Demiurge|Saklas]], je pravtako nastal iz oblaka. Tako je Nebro ustvaril šest angelov, kakor tudi Saklas, da bi bili služabniki, ti pa so nadalje ustvarili dvanajst angelov v Nebesih, od katerih je vsak prejel delež v Nebesih.
 
Dvanajst vladarjev je reklo dvanajstim angelom: »Naj vsak od vas {{v|1|52}} [...] in naj oni [...] teh [''manjka vrstica''] angelov:
Vrstica 78:
Nato je Saklas rekel svojim angelom: »Ustvarimo človeka po podobnem vzoru.« Izoblikovali so Adama in njegovo ženo Evo, ki se v oblaku imenuje Zoja, zato se vsi obračajo na Adama s tem imenom in tudi ženo vsi kličejo s tema dvema imenoma. Zdaj pa, Saklas ni {{v|1|53}} uka[zal …] razen [...] rod[ove…] ta [...]. In [vladar] je rekel Adamu: »Dolgo živi s svojimi otroci.«
 
Juda je vprašal Jezusa: »Kako dolgo bo človeku dano živet?« »Zakaj se sprašuješ o tem, če je Adam s svojim zarodom živel tam, kjer mu je bilo odkazano, tako dolgo kot njegov vladar?« Juda je rekel: »Ali človekovo življenje umre?« Jezus mu je odvrnil: »Zaradi tega je Bog ukazal Mihaelu, da dá ljudem življenje na posodo, da bi lahko služili, toda Veliki je ukazal Gabrielu življenje podeliti velikim, ki nimajo vladarja nad sabo – to je: življenje in bitje<ref>Dobesedno ''duh in duša''.</ref>. Zatorej, [ostala] bitja {{v|1|54}} [''manjka vrstica''].«