Fickov frak: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Anja Antloga (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Plantanana (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{naslov-mp
| naslov = Fickov frak. <br> Kratkočasna zgodba.
| normaliziran naslov = Fickov frak
| avtor = Matija Rode|Matija Rode (Blaž Pohlin)
| opombe = Spisal {{razprto|Blaž Pohlin}}.
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenski narod}}'' št. 35-4344/35–43, {{mp|leto|1911}}
| vir = dLib {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=1|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=1|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=1|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=1|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=1|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=1|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=1|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=1-2|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=1-2|43}}
| dovoljenje = dLib
Vrstica 42 ⟶ 43:
 
Valentin Ficek je šel res takoj izpolnit ženin ukaz, ki mu je bil seveda skozinskoz po volji. Pri procesiji je pa tako paradiral v novem fraku, da je bil sam vesel in da je bila ponosna žena, ki je v ženski prevzetnosti okoli pravila par prijateljicam, katerih možje so se morali zadovoljiti s priprostimi salonskimi suknjami, da je dala možu nalašč na procesijo narediti nov frak, dasi je stari še čisto dober.
 
{{prelom strani}}
 
== III. ==
 
Vrstica 71 ⟶ 70:
Kosili so skupaj, to je Ficek, njegova gospa in Matevž, ki je sprva tikal oba onadva, pozneje pa le svojega stričnika, ko mu je ta ukazal, da mora vikati njegovo ženo, ki je vsled kmečke zarobljenosti hudo vihala svoj mestni nos.
 
Po kosilu, ki se Matevžu ni zdelo nič kaj posebno, ker je jedel kot prikuho kislo zelje kot doma, dejal je Fikuž svojemu gostitelju:

»Ti, Tine, ali imaš kaj ponošene obleke, ki bi jo še lahko nosil?«
 
Ficek je šel v kuhinjo ženi sporočit stričevo željo. Ona je osorno zamrmrala nad »žlahtno strgano plahto,« potem pa rekla:
 
»Mu pa daj tisti stari frak, da že pojde enkrat iz hiše!«

»Saj res,« je menil Ficek, »da se ga hitreje iznebim, odidem z doma, češ, da moram v šolo, sicer me nahruli še za denar. Pa mu ti daj tisti frak.«
 
Poslovil se je hitro s omenjenim vzrokom in odšel.
 
Poslovil se je hitro s omenjenim vzrokom in odšel. Gospe Fickovi je bil Matevž skrajno nesimpatičen in najrajši bi ga bila vrgla skozi vrata. Zato mu tudi sama ni hotela dajati fraka, ampak naročila služkinji, naj mu ga izroči in mu da razumeti, naj zapusti gostoljubno hišo. Sama se mu je pa skrila k sosedi.
 
Služkinja je storila, kakor ji je bilo ukazano. Frak je zavila Matevžu v papir in mu kar naravnost povedala, naj gre, ker ni doma ne gospoda, ne gospe. In Matevž je odšel vesel in zadovoljen, da ni zastonj obiskal stričnika.
Vrstica 89 ⟶ 94:
Valentin Ficek je upal, da se bo to dobo s vso vnemo posvetil svojim študijam in da pojde potem delat izpite, ki so ga čakali še vsi. Toda v svojem računu se je nekoliko prenaglil. Tik pred počitnicami se je opasno prehladil, kar mu je povzročilo strašen revmatizem po vseh udih. Trganje je imel še izza dijaških let, ko je prezebal v nezakurjenih sobah in hodil v raztrganih čevljih ob najhujši zimi, zraven pa trpel lakoto kot večino našega dijaštva. Sedanji revmatizem je bil pa tako hud in nasilen, da je Ficek moral po zdravnikovi odredbi na vsak način v toplice, sicer — izjavil je ta — bi čutil posle-dice celo življenje, ki bi se mu vsled te opustitve vsekakor lahko znatno skrajšalo.
 
Ficek si je izposodil potrebno vsoto denarja, potem se pa odpeljal zdravit se po zdravnikovem nasvetu. Gospa Fickova je ostala sama doma. Rada bi bila šlo kam na kmete, kakor vse njene sovrstnice, a manjkalo je gmotnih sredstev. Saj še itak ni bila gotova, če bo shajala z denarjem, ne pa da bi še delala zabavne izlete.
 
Gospa Fickova je ostala sama doma. Rada bi bila šlo kam na kmete, kakor vse njene sovrstnice, a manjkalo je gmotnih sredstev. Saj še itak ni bila gotova, če bo shajala z denarjem, ne pa da bi še delala zabavne izlete.
Res ji je trda predla. Kakor bi se bila nesreča uprav skopala nad Fickovo rodbino, zbolel je še otrok. Zdravnik in zdravila so stala toliko, da je bila gospa Pavla sredi meseca Kres vsakega denarja. Do tega je prišlo tem preje in tem lešje, ker gospa Fickova, kakor že omenjano, ni znala prav nic varčevati in štediti.
 
Res ji je trda predla. Kakor bi se bila nesreča uprav skopala nad Fickovo rodbino, zbolel je še otrok. Zdravnik in zdravila so stala toliko, da je bila gospa Pavla sredi meseca Kres vsakega denarja. Do tega je prišlo tem preje in tem lešje, ker gospa Fickova, kakor že omenjano, ni znala prav nicnič varčevati in štediti.
{{prelom strani}}
 
Brez denarja se v mestu ne da shajati, pa stori kar hočeš. To je resno občutila Fickova žena in ker ni bilo od nikoder pričakovati nobene denarne pomoči, poiskala si je pomoči na način, kot mnogo drug v sličnih stiskah.
 
Vrstica 101 ⟶ 106:
»No, Meta, kaj bo lepega?« jo je pozdravil cenilec v zastavljalnici.
 
»Frak sem prinesla!«

»Čigav pa je?« je vprašal nameščenec tišje in zaupno.
 
»Fickove gospe, ali pravzaprav Fickovega gospoda., tistega profesorja, saj ga poznate!«
Vrstica 133 ⟶ 140:
»Silno je ljudi v zastavljalnici, je pravila Meta, »vse zastavlja, ker nima nihče nič denarja, potrebuje ga pa vsak. Neka post rožnica je pripeljala zastavit otroški voziček, druga je privlekla celo posteljo z odejami vred, neki postrešček je pripeljal bicikelj, neki drugi pa celo avtomobil. Zato nisem mogla toliko časa na vrsto, potem pa spet niso mogli na noben način dobiti vašega fraka.«
 
Ko je Meta odšla, odvila je gospa Pavla zavoj, da pregleda, če je frak kaj zmečkan in če ga ne bo tre-batreba morda prelikati. Toda komaj je razvila papir in zagledala njegovo vsebino, zakričala je, da je bliskoma prihitela dekla k njej. V zavoju ni bilo fraka, ampak troje ženskih hlač, lepih, belih, zimskih. Gospe Pavli je zastala roka, zastale so ji oči in zastal ji je po vzkliku vsak glas. Par trenutkov je stala nepremično, potem je pa pograbila nesrečne hlače in jih s vso jezo in silo treščila v bližnji kot.
 
{{prelom strani}}
 
Kaj ji je bilo storiti? Dobro, da moža ni bilo doma. Časa ni bilo izgubljati, zato se je hitro oblekla, pomašila zavitek s hlačami med svoje perilo, ukazala dekli, da nima gospodu, če pride domov, ničesar praviti, kar se je zgodilo, da se ona kmalu vrne, ter oddirjala skozi vrata proti zastavljalnici.
 
Vrstica 157 ⟶ 162:
»Naredite izjemo!«
 
»Ne morem.«
»Ne morem.« »Usmilite se me! Glejte, ko ni bilo moža doma, sem brez njegove vednosti zastavila njegov frak, ker sem ravno rabila denar. Danes popoldne pa gre na prijateljevo poroko in ženitovanje in kapricira se na frak. Ako mu torej ne prinesem fraka, imela bom »bridke ure kakor še nikoli. Zato vas prosim, gospod ravnatelj, iz usmiljenja mi spolnite gorečo prošnjo, prošnjo nesrečne žene, ki jo je samo sila in potreba privedla do usodepolnega koraka, da je šla zastavit možev frak.«
 
»Ne morem.« »Usmilite se me! Glejte, ko ni bilo moža doma, sem brez njegove vednosti zastavila njegov frak, ker sem ravno rabila denar. Danes popoldne pa gre na prijateljevo poroko in ženitovanje in kapricira se na frak. Ako mu torej ne prinesem fraka, imela bom »bridke ure kakor še nikoli. Zato vas prosim, gospod ravnatelj, iz usmiljenja mi spolnite gorečo prošnjo, prošnjo nesrečne žene, ki jo je samo sila in potreba privedla do usodepolnega koraka, da je šla zastavit možev frak.«
 
»Gospa, ni mogoče, na noben način ni mogoče. Pač pa vam dam dober svet, da se rešite neljube zadrego. Izposodite si kak frak, saj imate znanstvo in prijateljstvo v krogih, ki se oblačijo v to oblačilo.«