Gospoda Četrtka letošnji dopust: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 2:
| naslov = Gospoda Četrtka letošnji dopust
| avtor = Blaž Pohlin
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenski narod}}''
| obdelano=4
| vir = dLib [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AF57ICNY], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O6ODKBSR], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GAEICJ7U], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S396GNBQ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QQSLKKOJ], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GD8BCCJG]
| dovoljenje = javna last
}}
Gospod Jože Četrtek se je letošnji dopust namenil na Gorenjsko v
Vrstica 40 ⟶ 39:
Šla sva k prijatelju Ježu na Šentpeterski cesti. V zadnji sobi sva si dala postreči z izvrstno mesnino ter slovenskim pivom. Četrtek mi je pa najprej povedal ono, kar sem zgoraj navedel, potem pa nadaljeval:
Ostati mi je bilo torej v Ljubljani. Delal sem izprehode v bližnjo ljubljansko okolico, največ sem pa bil v {{razprto|Mestnem logu}}. Prijatelj, ti ne veš, kako krasen je naš Mestni log. Ljubljančani ne vedo, koliko idealne navdušenosti si človek pridobi, če poseti ta lepi košček slovenske zemlje. Ta brezmejna planjava, posuta vseprek s cvetjem, to lesovje, ki se ti v tako ravnih vzporednih črtah razteza od vzhoda proti zahodu in od severa proti jugu, to ubrano ptičje žvrgolenje v zraku in prepeličje pedpedikanje v travi — prijatelj, če še nisi bil v Mestnem logu in še nisi užival njegovih krasot in milin, pojdi tja in naužij se jih, dokler je še čas.
Jaz sem se jih letos v obilici. Stvar se je pričela sicer precej prozajično. Nekdaj sem slišal, da je v Mestnem logu tam za Kolezijo takozvani »Pasji brod«, kjer se lahko zastonj koplješ in kjer ti nihče ne gleda na zobe, to je na noge in roke, kako znaš plavati oziroma kako ne znaš. Sklenil sem kot vobče neuk plavač, da se tudi jaz na »Pasjem brodu« izročim valovom Gradaščice popolnoma nemoteno.
Vrstica 57 ⟶ 56:
V trenutku so me pograbili in
me vrgli v vodo skoraj na drugo
stran, obleko pa za menoj. Vpil sem {{prelom strani}} kot grešna duša, oni falotje so precej
izginili, človeka pa ni bilo nobenega
od nikoder. Vesel sem moral biti, da sem polovil svojo obleko po vodi, kolikor sem je dobil. Izgubila se mi je zavratnica, ovratnik, naramniki, spodnje hlače, ena nogavica in telovnik, tako da mi je ostal samo klobuk, ena nogavica, čevlji, suknjič, srajca in hlače. Preostale dele obleke sem zložil lepo na solnce, da se posuše, k sreči sem bil pa še toliko pri pameti, da sem skočil v vodo, kjer sem na dnu začutil svoj telovnik, ki ga je tja potegnila težka ura in verižica.
| |||