Redakcija: 14:13, 20. april 2020 uredi Martina Poklukar (pogovor \| prispevki) 640 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 20:19, 21. oktober 2020 uredi razveljavi Plantanana (pogovor \| prispevki) 4.400 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 1: {{naslov-mp \| naslov = Čudna pot \| avtor = J. Zupančič \| izdano = ''{{mp\|delo\|Slovenski narod}}'', 55/288–292, {{mp\|leto\|1922}}~~, št. 288, 289, 290, 291, 292~~ \| obdelano=4 \| vir = dLib [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y890UYT4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYKATN1Y], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBWQ6H9E], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RDCWG660], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA1AB6N4]. \| dovoljenje = javna last }} Vrstica 34: lornjeti, pogledi, zardevanje, povsod ljubezen, mladost. Tone je bil idealist od rojstva do Vrstica 80 ⟶ 79: vidim Bosne, ako sam ja što zakrivio. Nema, gospodine, bugarskih kokoši, pa Bog«.« »Vidiš, saj sem ti pravil, da me bo Vrstica 120 ⟶ 119: nekaj podobnega? Zajčkovski, Zajček, Zajc. Aha, vidiš, tole bo nekaj za moje možgane! Pa vendar ni kriv ta »zajček«,« da Prešeren ne bo videl moje sablje? Ne, ne verjamem. Ime je sicer nekam čudno, pa vendar ne verjamem. Hindenburg, Ludendorff, Hötzendorff! Ne prijatelj! to ni dorf, tudi burg je Vrstica 149 ⟶ 148: druge makaze, ki so nas ostrigle z druge strani. Zdaj smo goli kot mladi vrabci in basta. Pa letaj z ideali, če ti od vseh strani strižejo makaze. »Ne more pa Bog«,« bi dejal moj Mikado.« Tone je utihnil. Šotor se je zganil, Vrstica 184 ⟶ 183: iz žepa in mater bi prevaral, samo da ti ustreže. Dobra, samo ne preveč poštena duša in basta. Tako, sedaj pa poglejva, kaj je »bacio Švaba iz vazduha«.« Razdelila sva pečeno bolgarsko Vrstica 193 ⟶ 192: njim, navdušeno je govoril spremljevalki nekaj na uho. Mimogrede sem slišal »bolgarske kokoši, besarabska mamaliga in basta«.« Kako je razumela Angležinja Slovenca še danes ne vem. Vrstica 200 ⟶ 199: To je bila njegova slaba stran. Če je izginil, ga ni tako lahko našel niti Mikado, ki je poznal vse kotičke, kamor je zahajal Tone, kot je govoril sam, »da pozabim Prešerna, sabljo in basta«.« Pa je zopet prišel od nekod. Zunaj je brila burja, majhno mestece Berzovka je Vrstica 223 ⟶ 222: »Tako in basta. Na dan z besedo! V Petrogradu je — revolucija! Veš kaj je to revolucija? Revolver poznaš, revoltirati ne znaš, revolucije ne poznaš in basta. Vsaka beseda, ki se začne z re pomeni nekaj kar stoji na glavi. Torej Petrograd stoji na glavi. Batjuška car se je postavil na glavo, z njim so dvignili noge v zrak Alisa, vsi Frideriksi, Rennenkampf in sam Rasputin, ki je stal kot kostanj v Lattermanovem drevoredu, stoji zdaj na glavi, čeprav pod zemljo. Tako zdaj veš.« »Kaj pa nam mar, če so se postavili Rusi na glavo? Mi smo tujci, revolucija nas ne moti«,« sem mu odgovoril. Tu pa je bil ogenj v strehi. Vrstica 321 ⟶ 320: njimi ženske, ki so hotele rešiti novo Rusijo s krvjo in žrtvovanjem življenja na bojišču. Imenovali so se »udarniki«. Tone je bil prvi med prvimi, ki ga je razvnela nova ideja. »Vedel sem«,« mi je pravil, »da pride Rusija do svoje veljave. In prišla je. Mesec, dva bo minilo, pa bo njena armada v Berlinu in Vrstica 343 ⟶ 342: globoko vzdahnil. Zlatih epolet in rdečega znamenja s črnim križem na belem rokavu ni bilo več. Na licu in rokah sem opazil sledove krvi. »Pst, pst«,« je zašepetal in se ozrl okrog. Ne glej me tako debelo, ne čudi se, da prihajam ob tej pozni uri. Povej Vrstica 394 ⟶ 393: z roko me je povabil, naj sedem in molčal. »Torej«,« je nadaljeval majhen človek kot da me ni niti opazil, »najtežja naloga je izvršena. Petina planeta je naša. Malkontenti, ki še rogovilijo v Vrstica 410 ⟶ 409: pelerino in odšel. Ostala sva s Tonetom sama. »Povej mi«,« sem mu dejal, »kdo je ta človek in kaj je govoril. Kaj počenjaš ti tu v Moskvi?« Tone me je začudeno Vrstica 488 ⟶ 487: Oprostili bi vas, nagrado bi vam dali za vaše trpljenje, novo suknjo bi vam kupili, da ni postave, ki veli: »Sodi ga, kdor je kriv in kaznuj, kdor je zaslužil«.« In nič več, samo tole odgovore: Belo togo oblečejo, roke si umijejo, s postavo namažejo vest, ki se upira in stvar je končana. Vsi smo sužnji — Vrstica 508 ⟶ 507: naj sodi in premišljuje o meni, ne jaz o njem. Odnekod sem prišel, nekam odhajam in s tem je moja molitev končana. Zdaj me pa pusti samega, zoprna mi postaja tvoja navzočnost«.« Molče sva si segla v roko in molče

Čudna pot: Razlika med redakcijama