Wikivir

Bridke izkušnje: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Plantanana (pogovor | prispevki)
4.400 urejanj
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{naslov-mp
| naslov = Bridke izkušnje. <br> (Povest).
| normaliziran naslov = Bridke izkušnje
| avtor = Pivčan
| izdano = ''{{mp|delo|Domoljub}}'', 11/14–17, 19–21; {{mp|leto|1898}}, št. 14, 15, 16, 17, 19, 20, 21
| obdelano=4
| vir = dLib [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VMHV8D26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTBTE8XR], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DF9FXOUJ], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WFWJGHBH], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9S5HH4Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2998DOJ], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JYAMM6P5].
| dovoljenje = javna last
}}
 
== 1. {{razprto|Ločitev.}} ==
 
Mej pustim skalovjem kamenitega Krasa leži prijazno selo Lipovje. Tu ima Nj. Veličanstvo presvitli vladar svojo kobilarno, v koji se izrejajo konji za cesarski
dvor. Nadvojvoda Karol, ki je po svojem očetu, cesarju
Vrstica 62 ⟶ 64:
 
»No, to bi pa že lahko pobrali hlapci in ponesli
domov otrokom«,« opomni grof nevoljen.
 
»Seveda, seveda«,« odvrne Erman, ki si ni vedel
pomagati iz zadrege.
 
Vrstica 97 ⟶ 99:
 
»Pr... ti pes, skrbel bom, date odpravim ob prvi
priložnosti«,« zarohni Erman sam pri sebi, ko je odšel
Krebelj.
 
Vrstica 110 ⟶ 112:
njim!«
 
»A tristo h......., tako hitro to ne gre. Dobodi mi primeren vzrok.«
 
Tako sta mnogokrat premišljevala po cele ure, kako
Vrstica 170 ⟶ 172:
Ob času nevarnosti najamem delavcev iz okolice, da ne
bodemo sami. Žene in otroci onih, ki odidejo, ostanejo
seveda še v sedanjih stanovanjih«.«
 
»Zakaj pa Hvalova obdržite? Gospod, še ta dva
Vrstica 205 ⟶ 207:
»Z Bogom!« zakličejo vsi in odidejo po cesti.
 
== 2. {{razprto|Popotnik.}} ==
 
Pri Hvalovih se dolgo niso mogli privaditi, da so
brez očeta. Sleherni dan so govorili o njem, kako se mu
Vrstica 268 ⟶ 271:
 
»Bog ve, odkodi je prišel? Zelo mora biti utrujen,
da je tako mlad obležal na potu«,« reče Tine.
 
»Popotnik, to se vidi na njem. Zakaj ga niste vprašali, kje je doma?« opomni Peter.
Vrstica 282 ⟶ 285:
 
»Počivajte in odpočile se dobro. Takih vas ne
pustim od hiše«,« savzame se Hvalovka, ko ga zagleda
pri vratih.
 
Vrstica 354 ⟶ 357:
»Če ne na tem svetu, pa na onem. Srečno pot!«
 
== 3. {{razprto|Ponarejeni novci.}} ==
 
Razen službe je donašala Kreblju nekaj dohodkov
gostilna, ki jo je imel v selu z dovoljenjem oskrbnikovim. Točil je doma kraški teran. Tudi je prodajal kruh,
ki ga je pekla žena doma iz tržaške moke. Radi domačih ne bi spečal kaj posebnega. Ponajveč so se oglašali pri njem delavci, ki so ostajali čez poldan v kobilarni.
 
»Pojdi Lenka«,« reče nekoč Hvalotka hčerki, »in
izmenjaj mi to le dvajsetico. Krošnjar je prišel, in potrebujem drobiža.«
 
Vrstica 522 ⟶ 526:
 
»Gospod, sleparji nismo. Še nikdo nam ni očital
tega, tudi vam ne pustimo«,« zgrozi se Peter.
 
»Fant, le počasi. Pomni, s kom govoriš. Če naznanim vso stvar sodniji, bo tvoja mati sedela leta in
Vrstica 531 ⟶ 535:
»Le tiho, jaz sem od zanesljive strani zvedel vse.
 
Samo to povejte, kam jo je lopov ubral«,« obregne se Erman.
 
»Na Hrvaško nekam, v Drvenar, ali kakor se že pravi, kjer...«
Vrstica 564 ⟶ 568:
Gospod, prenesti hočem vse in zaupati v te.«
 
»Kaj si boste toliko jemali k srcu«,« tolaži jo Peter,
kateremu je bilo hudo, da se mati solzi. »Veseli bodimo, da gremo lahko na svoje, in da nam ni treba
iskati stanovanja pri druzih.«
 
»Saj res«,« oglasi se Lenka, »tolikrat ste nam pravili, kako je na Pivki, v Matenovem, kjer stoji očetova
hiša na malem griču. Jaz že komaj čakam, da bi šla tja.«
 
»Ko bi bilo mogoče očetu naznaniti vso stvar«,«
povzame Tine. »Oni bi že iskali pravice. A tam so na
Ogerskem, Bog zna kje, in mi smo tu. In ako bi tudi
Vrstica 583 ⟶ 587:
 
»Seveda, in vi ste iz mesta prinašali vsega, česar
je bilo potreba«,« poseže vmes Peter.
»Da ste morali onega tujca pripeljati pod streho!«
Vrstica 603 ⟶ 607:
more kaj takega storiti.
 
»E poštenost, poštenost! Brez te se ne izhaja dandanašnji«,« reče Krebelj, ki je prišel tudi pogledat.
 
»Toliko bolj pa s prilizovanjem in hinavščino, kaj
Vrstica 613 ⟶ 617:
Drugo jutro na vse zgodaj vprežejo vozniki, in Hvalovi nastopijo dolgo pot na Pivko.
 
== 4. {{razprto|Na Pivki.}} ==
 
Tako nekako o svetem Juriju je bilo, ko so se nastanili Hvalovi v Matenovem. Praznik tega svetnika imajo tudi okoli za rek, o katerem se selijo posli in preminjajo stanovanje gostači. Tudi vdova Kovačica, ki je bivala dosedaj že nekaj let na Hvalovem domu, bi se morala umakniti prišedšim domačinom, a Hvalovka je ni preganjala.
 
Vrstica 645 ⟶ 650:
predenj že mrzlo večerjo.
 
»Mati«,« reče ta mirno, »mati! jaz vas za nekaj
časa zapustim.«
 
Vrstica 651 ⟶ 656:
in brat.
 
»Mati, jaz vas moram zapustiti«,« ponovi Peter
»sicer nam bo na zimo huda pela. Štirje na družini, a
živeža komaj za dva.«
Vrstica 665 ⟶ 670:
Luko, kaj to pomeni.
 
»Če hočeš iti na Hrvaško drvarit«,« reče mi. »Zdaj
je čas za to. Prišel je oni-le gospod — kakor vsako
leto — po ljudi.«
Vrstica 673 ⟶ 678:
»Zaslužek bo kakor lani. Vsak si okoli sto goldinarjev lahko dene na stran. Spomladi se zopet vrnete...«
 
»In si obljubil«,« vpraša mati.
 
Hvalovka se zamisli. Za nekaj časa spregovori:
Vrstica 685 ⟶ 690:
»Bog ve, kaj se pripeti. Kaj počnem sama s hčerjo!«
 
»Vzlasti če se prikažejo Francozje«,« dostavi Kovačica.
 
Ostalo je pri tem. Tine je moral biti doma.
Vrstica 720 ⟶ 725:
katero je morala izprazniti.
 
»Kako dolgo, o Gospod, kako dolgo še!« vzdihnila
je. »A naj se zgodi, kakor Ti hočeš. Moralo je že tako
biti.«
Vrstica 737 ⟶ 742:
pričela se je dražba.
 
»Mati«,« reče Peter nekoč, »ne vem, bi-li mogli
bolje obrniti ta denar, nego de si kupimo nekoliko
kosov.«
Vrstica 757 ⟶ 762:
»Lipovka in Vzvratnik, oba kosa za šestdeset goldinarjev! Kedo dá?« zakriči sodnijski sluga.
 
»Mati, ta dva sta nam kaj nárok, požurite, se«,«
pošepeče Peter.
 
»Jaz«,« oglasi se Hvalovka.
 
»Torej vi šestdeset. Kedo dá več?«
 
»Jaz petinšestdeset«,« zadere se Zakotnik.
 
»Jaz pridenem še jeden goldinar«,« reče Hvalovka.
 
»Jaz dam sedemdeset«,« zakliče župan.
 
Prignala sta bila tako daleč, da je obljubila Hvalovka osemdeset, in »vprvo, vdrugo, vtretje«,
Vrstica 778 ⟶ 783:
 
»Naj jih ima, da bo sita. Znebiti se bo še kesala
zato«,« mrmra Zakotnik, ki je vedno gledal na to, kje
bi dobil kaj prilike za prepir.
 
== V5. {{razprto|Vojak.}} ==
 
Minila so za temi dogodki tri leta. V Matenovem
se tačas ni dogodilo nič posebnega. Pri Hvalovih so se
Vrstica 812 ⟶ 818:
 
»Tudi tja? A če nas pokliče lipovski oskrbnik na
odgovor? Saj imata tamkaj domovinsko pravico«,« začudi
se jeden izmej hlapcev.
 
»Nič. Mi imamo pravico do vseh, posebno še do
postopačev. In kdo bolj okoli stiče in rogovili nego ta
dva, ker nimata kaj delati doma«,« zavrne ga ponosno
Zakotnik, in birič mu prikima.
 
Vrstica 837 ⟶ 843:
prestrašeni, kaj bo iz tega.
 
»V imenu cesarjevem«,« začne Zakotnik in izvleče
iz žepa neko pisanje, »te pozivljem, da se nam podaš
brez ugovora in odideš s tem gospodom — pokaže na
Vrstica 846 ⟶ 852:
res sama?«
 
»Ne, mati, tega ne«,« huduje se Tine razjarjen in
hoče prijeti za poleno.
 
Vrstica 920 ⟶ 926:
Bil je Hvalov Tine.
 
== 6. {{razprto|Nepričakovani sestanek.}} ==
 
Zastonj je pričakovala Hvalovka Petra dan za dnevom. Prišla je pomlad, ozelenelo in oživelo je vse, in
čas je prišel za oranje in sejanje. Njega le ni bilo.
Vrstica 971 ⟶ 978:
obdaja vsa poslopja.
 
»Ta gospodar mera imeti šume, oglasimo se pri njem. Tu dobimo delo«,« reče jeden naših junakov. Takoj zavijejo v prostorno dvorišče in povprašajo mladega človeka, ki je napajal četvorico čilih konj — menda je bil hlapec —, kako se imenuje mesto in če je gospodar doma.
 
»Daruvar. — Če tražite gospodina, hodite ondakle gori«,« zareži hlapec in pokaže na stopnice, ki so peljale do vrat v drugo nadstropje.
 
»Daruvar — Daruvar — kako znano mi je to ime! Slišal sem jo že — da — še doma. A nekako drugače se je glasilo. — Drvenar! — Tako nekako. — A kedaj bi moglo to biti?« — V take misli vtopljen je stopal Peter za tovariši po stopnicah in komah opazil, kedaj so prišli do sobe, ki je imela na vratih deščico z napisom? »Ivo Selanocič, trgovec za lesom«. So-li spoznali po tem znamenju godpodarjevo sobo, ne vem, kajti če bi znal v onih časih kdo izmej drvarjev bratu, je bil že prav redka prikazen. Sodili so, da mora tu bivati gospod, ker je nekaj ljudi čakalo pred sobo.
 
Ko so bili opravili ti »domači« mignil je gospod našim junakom, naj vstopijo.
Vrstica 988 ⟶ 995:
»Vsi Kranjci?«
 
»Izvzemši jednega«,« reče Matenjec in pokaže na Petra,
»ki je pa tudi že več let naš tovariš. Doma je pa iz Lipovja.«
 
»Na Primorskem?«
 
»Da, blizu Trsta«,« oglasi se Peter in stopi bliže.
 
»Torej ste moji delavci. Plačilo dobite kakor pri
Vrstica 1.002 ⟶ 1.009:
Naši junaki odidejo vsi veseli drug za drugim.
 
»Bogdan!« zakliče Selanovič, ko sta sama s Petrom,
»Bogdan!«
 
Vrstica 1.084 ⟶ 1.091:
očeta.
 
== 7. {{razprto|Veselje.}} ==
Francozje so drli, polastivši se okopov pri Razdrtem vedno dalje. Glavna armada se je pomikala po veliki cesti proti Ljubljani, ostali so stikali po bližnjih
vaseh, kje bi bilo kaj za nje. Tudi v Matonovo je prihrumel oddelek sovražnikov. Število prebivalcev se je v
Vrstica 1.118 ⟶ 1.125:
»Vem, mati, da sem vas spravil v nesrečo, a bodite prepričani, da se je to zgodilo zoper mojo voljo.
Kaj sem storil, sem zvedel šele pred kratkim po vašem
sinu Petru«.«
 
»Petru? Kaj-ste govorili ž njim? O povejte, usmilite se uboge matere! Kod kodi? Že pred mesecom dnij
Vrstica 1.235 ⟶ 1.242:
so privreli na dan z vso silo očetovske ljubezni.
 
»Tega gospoda imam zahvaliti za vse«,« odvrne
Peter in pokaže na Selanoviča.
 
Vrstica 1.317 ⟶ 1.324:
s Petrom.
 
== 8. {{razprto|Žalost.}} ==▼
 
▲== 8. Žalost ==
V tem času, ko sta bivala naša znanca v Budimpešti, odpravljali so se pri Hvalovih v Matenovem na
odhod. Bogdan je prigovarjal vedno, naj bi se napotili
Vrstica 1.335 ⟶ 1.342:
po njegovem nasvetu...
 
»Vendar Lenka naj bi ostala doma pri Kovačici«,«
dejala je. »Ta bo imela veliko opraviti z oskrbovanjem
hiše in njiv. Vse vkup je sicer malenkost, a žena je stara.«
Vrstica 1.419 ⟶ 1.426:
okolu usten so kazale nasmeh.
 
»Znabiti le pojde«,« dé sama pri sebi in pospeši
korake venkaj na prosto.
 
Vrstica 1.494 ⟶ 1.501:
»in teh misli smo še vedno.«
 
»Poslušajte torej«,« nadaljuje ciganka, a bolj tiho in
stopi v njih sredo. »V Gribljah prenočuje nocoj Selanovičev sin, videla sem ga dobro. Pripeljal se je od
Črnomlja sem in gre proti domu. Ž njim sta tudi dve
Vrstica 1.560 ⟶ 1.567:
pripovedovati o nevarni vožnji čez brod, kar se voz
nenadoma vstavi in se zasliši obupajoč kočijažev glas:
 
»Pomagajte!«
 
Vrstica 1.612 ⟶ 1.620:
osebam na tej poti, si lahko vsakdo sam misli.
 
== 89. {{razprto|Konec.}} ==
 
Željno je čakal Peter matere na Selanovičevem
domu, ko sta se bila vrnila z gospodom z Ogerskga.
Vrstica 1.659 ⟶ 1.668:
Hvali zastanejo besede, da ne more dalje.
 
»Prijatelj moj«,« mu reče knez prijazno. »Vas nekaj
teži, to sem opazil na vašem obrazu takoj, ko sem
vas zagledal. A zagotavljam vas svoje pomoči, če mi
Vrstica 1.702 ⟶ 1.711:
Po teh besedah hoče knez oditi.
 
»Milostni gospod«,« oglasi se za njim Hvala. »Ker
ste mi dovolili toliko, storite mi še to ljubav, da smem
odpotovati malo v stran — po Donavi čez Daruvar, kjer
Vrstica 1.768 ⟶ 1.777:
 
»Trkata, trkata. O, sta že tu, saj sem vedel, da
prideta. O le sem, le sem, da vaji objamem«,« mrmra
bolnik s hropečim glasom in se hoče vzdigniti.
 
Vrstica 1.796 ⟶ 1.805:
 
»O, kako si ves drugačen! Gotovo, da te nisem
spoznala«,« čudi se Hvalovka, ogledovaje Tineta od vrha
do tal.
 
Vrstica 1.802 ⟶ 1.811:
grenkega ta čas.«
 
»Kakor tudi jaz«,« oglasi se Lenka in obriše očetu
pot z obraza.
 
Vrstica 1.856 ⟶ 1.865:
gozdu celo poletje.«
 
»Spoznava se«,« nadaljuje Tine, »in skleneva ubežati. Bilo je, če se ne motim, uprav včeraj teden. Ker
so vsi trdo spali, vzdigneva se takoj. Sprva tečeva kar
moreva in prideva srečno iz gozda na cesto. Nato
Pridobljeno iz »https://sl.wikisource.org/wiki/Bridke_izkušnje«