Prva služba: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 4:
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenski narod}}'', 44/47, 48, 49, 50, 51, 53, 55, 56, 57, 58; {{mp|leto|1911}}
| obdelano=4
| vir = dLib
| dovoljenje = javna last
}}
Vrstica 322:
»Kako to mislite?« je povprašala
vendar naposled in zaupno uprla svoje velike lepe oči v kaplana Lovreta.
{{prelom strani}}
»Mislim, in tudi trdno sem prepričan, da ima marsikak učitelj in
marsikaka učiteljica o svojem poklicu popolnoma napačne pojme. Žalostno je to, ampak resnično. Naši
Vrstica 454:
— »s tem se nisem bavila nikoli natančneje, ker se mi zdi, če dovolite
skromno opombo, da je politika našemu narodu več na škodo nego korist.«
{{prelom strani}}
Gospod župnik je povzdignil
obrvi visoko in razprl ustnice kakor
Vrstica 601:
Troje kamnitih stopnjic je vodilo v vežo in Angela se je ozrla v razsvetljena okna nekako plaho in boječe, a ko je zagledala ob sebi njegove
ponosne oči, je stopila naprej
strahu.
{{prelom strani}}
Vrstica 752:
videla, da je lahno zardel in povzdignil oči k njej... In njej je bilo tako
nekako čudno: zdelo se ji je, da čuti
zanj nekaj več kot za druge, ki so hodili mimo, da bi se morda celo rada {{prelom strani}} razgovarjala z njim, a ko je izginil
visoko gori za kostanji, ga je zopet
pozabila in ni mislila več na to...
Vrstica 812:
temno, samo okno se je motno svetlikalo, ker zunaj je bila noč vsa polna
srebrne mesečine.
{{prelom strani}}
== V. ==
Vrstica 947:
In Angeli se je zazdelo, da se mu
je glas lahno stresel.
{{prelom strani}}
»Pozabila? Ne! Kako morete misliti kaj takega?«
Vrstica 1.086:
kod ta nenadna prijaznost in je gledala v njegove majhne, svetlikajoče
oči še vedno zelo nezaupno.
{{prelom strani}}
»Sedite, gospodična, sedite!« In
ponudil ji je stol prav tik sebe, da je
Vrstica 1.247:
»Kako to?«
{{prelom strani}}
»I, no, on je moj gospod, saj veste,
in če ste mu pokorni, mi morda primakne kak desetak, kar je seveda važno za naju oba.«
Vrstica 1.418:
sedaj naju je usoda pripeljala skupaj
na tako čuden način, da bi skoro verjel v premeteno Parko.«
{{prelom strani}}
»In vi ste mi že odpustili?« je
povprašala Angela in ga pogledala
Vrstica 1.556:
se je priveril in pridušll stoinstokrat pri vseh svetnikih, kolikor jih
je v pratiki.
{{prelom strani}}
[[Kategorija:Josip Premk]]
[[Kategorija:Kratka proza]]
[[Kategorija:Dela leta 1911]]
[[Kategorija:Slovenski narod]]
[[Kategorija:Podlistki]]
| |||