Na Volgi: Razlika med redakcijama

| izdano = ''{{mp|delo|Slovenski narod}}'', 44/290–298, {{mp|leto|1911}}

| obdelano=4

| dovoljenje = javna last

}}

Na desno se v daljavi skriva Peterburg in velikanski parniki režejo

pred teboj valove s smerjo v Peterburg ali nasprotno.

Nasproti se nam kakor v megli

blišči finsko obrežje. Na tem kraju

Ob več kilometrov dolgem bregu

je bilo usidranih drug poleg drugega

barž, manjših ladic in ladij in ker ob

bregu ni bilo dovolj prostora, še zunaj na reki ter v posebnem stranskem rokavu Volge. Veliki ponosni

a se je zdaj zdravil na Krimu. Šla

sta ga obiskat.

Med več dni trajajočo vožnjo

smo se dodobra seznanili in se čutili

lahko primerjam s hotelom Bristol

na Dunaju.

Ko smo se vračali po bulvarju,

je bil ravno promenadni čas o mraku in elegantne dame, veliko oficirjev in druge gospode se je sprehajalo po njem. Ivan Fomič je imel turistovsko obleko in ljudje so ga imeli

pijemo. Prav nedolžna voda je, navadno še brez sladkorja. Kdor po Ruvadi in tudi mi nismo mogli biti brez

skem potuje, se ga pa prav tako prinjega.

== IV. ==

 

 

Ta nekoliko pomisli, potem pravi: »To ne more nihče drugi biti, kakor nori pop Iliodor s svojo faro.«

Tudi kapitan, ki smo ga šli

vprašat, je to potrdil in rekel, da se

znamenja, sem si rekel in opozoril

Franca Ospiča na to.

»To so mlini na veter,« mi je

smehljaje rekel in ko smo prišli bližje, sem prvič v svojem življenju videl mlin na veter.

pa zabil.«

 

nad vse vljuden, fin gospod. Oprostil se je, da ima soprogo na letovišču, a je vseeno takoj žuborel in mrmral velik lep samovar pred nami

na mizi. Ogledal sem se po sobi in videl na malih mizicah povsod le poljske knjige in krasne albume slik iz

ne bova se pozabila. Še pred par dnevi mi je Franc Ospič prinesel pismo

od njega.

== VI. ==

 

vestmi z jarmarke, da se je dan poprej dalo 500 knjižic. Toda dovolj o

temni strani jarmarke.

== VII. ==

 

kar nudi Volga. Še pojdem nanjo, in

prav do izliva!«