Slabost: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 31:
škratje, ali je morda med kamnjem
skrit zaklad, ki cvete na kresno noč.
- Škratje mogoče rogovilijo po noči,
sove so tudi v podstrešju, ali ko bil
kje zaklad, bi ga gotovo izkopal gospodar tega gradu, ki je precej zadolžen in je ravno v stiski, a ko bi
Vrstica 150:
celi notranjosti jo je prebadalo, a v
glavi šumelo, in da je imela pri roki
orožje in da bi on stopil v sobo -
ne, šla bi mu nasproti, pala pred
njega in prosila: »Ivan, Ivan, ali me
boš pustil obupati? Zakaj me zametaš? A znaš, da te ljubim.« A on bi
se skesal - ne, on bi jo zaničljivo
pogledal in šel dalje, ne meneč se
za njo, dokler se ne bi zasitil druge,
Vrstica 231:
»Moja ljubezen je prevelika, da bi
se mu maščevala, ker imam upanje, da
bo vseeno kdaj izprevidel - - -«
 
»Morda, ali verjetno to ni. Če ni
Vrstica 250:
bila vajena: tiho, vdano, nad vse ponižno, ubogati svojega moža, trepetati
noč in dan samo zanj in mu odpuščati
vsako pregreho: - to je bila njena
taktika.
 
»Vi ste hladni, gospod Jakše - moja sestra je ravno takšna,« je rekla.
 
»To je res. A jaz se popolnoma
Vrstica 303:
»Seveda jo je poljubljal,« je nadaljeval Janez. »Mar mislite, milostna
gospa, če pije z njo tri dni, da jo bo
samo od strani gledal? - Rekel sem
mu spet - najprej sem ga poklical na
stran -, da mu hočete vi nekaj povedati, pa zato naj gre hitro, hitro domu;
da, pa me je spet izpehal.«
 
Vrstica 311:
 
»Nič! Mar bi hoteli, da bi me bil
ubil? - Rekel mi je še, da pride jutri
v veliki slavi s svojo novo izvoljenko
obiskat vas.«
Vrstica 330:
mora iz nje rešiti. Ni čutila ne najmanjšega sovraštva, kakršnega bi imela
ponosna in sama sebe si svesta žena.
Najrajša bi bila pohitela v vas, v gostilnico, in tam bi - sama ni vedela,
kaj bi storila.
 
Vrstica 642:
oni pojoč in odhajal.
 
»Servus, Stružec - pardon, doktor
Stružec!« je zavpila za njim ženska
in se sama pri sebi smejala.
Vrstica 668:
pokimal je.
 
»Pa je lepa ženska, - samo
mrtva.«
 
Vrstica 683:
Košir. »Kolikor boš potrebovala, bo
moja skrb. Vrjemi mi, da se še nisem zaljubil v žensko, a v tebe sem
se. Ti nisi navadna ženska, ti si hudič ali -«
 
»Je že dobro, saj si mi že rekel
Vrstica 732:
Košir izogibal, zato ga ni več videla
od tistega dne, ko je pripeljal svojo
novo ljubezen. - Gospe Elviri je postalo takrat slabo in tri dni se ni ganila iz postelje. Sestra je mislila oditi,
ali ni hotela ostaviti sestre v bolezni.
 
Vrstica 817:
ni mu stalo nič do nje. Ne čuti antipatije do nje, ampak je ravnodušen.
 
»Ne čutim. - In ona lahko dela
po svoji volji,« je odgovoril in hotel
oditi, ali pridržala ga je.
Vrstica 842:
če gospa jočejo. Še moja pokojna
Nežka, Bog ji grehe odpusti, se mi je
smilila, če je jokala. - A jaz pravim,
da gospod nimajo prav, ko tako žalijo
gospo, pa privlečejo takšno Sodomo
pod svojo streho. - Če jim gospa ne
ugaja, pa naj potrpijo. - Moja pokojna
Nežka, Bog mi grehe odpusti, je bila
grda, da je ni bilo pogledati in huda
Vrstica 1.003:
preskrbim spremembo, sem mu
ukrala pet tisoč rubljev in šla. V
Ljubljani sem bila mesec dni in -
sama veš, kako je bilo.«
 
Vrstica 1.029:
v Koširja in rekla: »Ana, dobro je,
dokler pokleka pred tabo. Bodi zadovoljna!« Košir ji je dal prav, ali
obenem si je priznal, da mora poklekati pred njo, ko bi tudi bogvekako bilo. - Zagledal se je v njen
obraz, težke trepalnice in fine črtice
okrog malih ustnic, ki so se znale
Vrstica 1.065:
 
»Prokleti sitnež!« se je jezila.
»Pa praviš, da si doktor. - Sicer
pa, saj sitnost je doktorska lastnost.«
 
Vrstica 1.130:
še enkrat tolik kot vi in dvakrat bolj
suh. Zato ne delajte še večje neumnosti iz mene. Ta frak mi je čez
kolena, a tistemu krojaču v Benet­kah, ki mi ga je podaril - ne, prodal mi ga na upanje - je bil kratek. Mar hočete, da mi bodo hlače
do kolen segale, a frak vaš mi bo
stal, kakor da sem utekel iz žaklja?«
Vrstica 1.221:
in stanovanje. Z Vijoleto sta bila
skupaj in ona se je počutila precej
zadovoljno. - Gospa je bila ves dan
sama in zapuščena. Vdala se je v
svojo usodo in tiho trpela. S sestro
Vrstica 1.281:
nje in razmišljal, kaj bi storil, ker
ni mogel prenašati njenega kislega
obraza. - Kako je ta človek postal
naenkrat obziren! Ali to ga ni vznemirjalo, da je uničil svojo ženo.
 
Vrstica 1.465:
bilo stalo za njega. A teh misli se
je otresla, ker tudi v nji je vpilo:
»V Italijo!« - Stekla je na hodnik,
kjer se je še razgovarjal Jakše z
Elviro in mu povedala z veselim
Vrstica 1.563:
kar hitro polovljena perutnina, vrata
od kleti in shrambe odprta, a vsak
je grabil in se veselil lepe priložnosti. - Izvošček, največji lakomnež,
se je okoristil s priložnostjo, odpeljal
se z najboljšimi konji in kočijo v
Vrstica 1.571:
v sporazumljenju z deklami najprej
kakšno tele, a potem so šle tudi
krave. - V kratkem času je bilo
prodano vse do zadnjega parklja,
kopita in kolesa in družina je, neimajoč kaj delati, uganjala ves dan
Vrstica 1.581:
zabraniti in dobiti oblast v roke.
Janez je sicer ves dan vpil, ali njega
se ni nihče bal. - Na spomlad, namesto da bi se oralo in sejalo, je
ostalo vse pusto in samo v Koširjevih prostorih se je pilo in jelo, dokler je kaj bilo.
 
Vrstica 1.626:
»Ti si že od nature slaba in
neodločna, a ravno nasprotna bi morala biti, če bi si hotela pridobiti
spoštovanja. - Žena, ki ima moža,
katerega ne vodi pri nobenem koraku zdravi lastni razum, mora postopati po posebni energični taktiki.
Priznavam, da je ta taktika prirojena lastnost, in nima je vsakdo.«
Vrstica 1.660:
isti stopnji, in žena, če ji postane
mož dolgočasen, bo ravno tako delala in si preganjala takšne misli s
pametnejšimi. - Sploh pa bi se o
tem dala napisati cela knjiga.«
 
Vrstica 1.786:
ne dolgo, ker v roki Stružcovi se je že
zasvetil nož in oči so mu divje sijale.
- Košir je odskočil, da se umakne
nožu. -
 
»Bedak, a si nisi mogel misliti, da
Vrstica 1.839:
je zadonelo.
 
»Hoho! Občutkov imaš! - Da mi
se ljubi, bi te še dražila malo, ali z
nožem se ne morem pretepati.«
Vrstica 1.856:
»O revež, kako te drži! Potem bi
pa prišel v luknjo, in še jaz zaradi
tebe. - Sicer pa prišel boš vseeno v
tisto dolgočasje, kjer ne boš dobil za
vse Kristusove rane kapljice žganja...
Vrstica 1.925:
 
»Glej, Ana, zdaj bomo odšli nekam
daleč in nikoli se več ne vrneva. -
Kam bi šla rajši? Ali na Francosko ali
v Afriko ali v Ameriko?«
Vrstica 1.946:
 
»Saj te tudi prej nisem trpela; to
si dostikrat slišal. - Odšla bi bila na
lep in miren način že zdavnej od tebe,
pa si mi branil.«
Vrstica 1.970:
 
»No, kako se vam dopadem?« je
začela in se vsedla k nji. - Gospa je
vztrepetala in skočila od nje.
 
Vrstica 2.002:
zajokala je.
 
»Hoho! Čemu se jočete? - Dajte
mi roko, da sva prijateljici!«
 
Vrstica 2.025:
»Kje ste pa bili?« mu je očitala.
 
»Vete gospa, jaz sem že zvit človek. - V Koširjevi sobi sem bil. On
je gledal skozi okno, a na mizi je ležal
kup denarjev. Zgrabil sem, kolikor sem
Vrstica 2.045:
greh jemati denar, pa saj mu jih je
ostalo še dosti, če hoče začeti pošteno
živeti. - Gospa je pa kakor gospa,
ne ve, kaj še vse lahko pride in potem
bodo ti tisočaki prav prišli.«
Vrstica 2.061:
»Saj sem vam rekel že prej, da
pojdiva, ko sem slišal, da je prodal
grad, pa ste se zmerom branili. -
Morali bi biti veseli, da vas sestra in
oni gospod Jakše tako lepo vabita.
Vrstica 2.079:
»Vidiš, kako bi lahko imela imenitno življenje za zmerom.«
 
»Mene vleče preveč nazaj. - Sicer pa tudi ti ne bi delala boljše.«
 
Tiho sta korakali po poti v vas.
Vrstica 2.096:
in ko je videl ženski na potu, se je
zbal in stekel za njima ne meneč se za
nič. - Na sredi hodnika ga je vstavil
Janez; pridržal ga je z obema rokama
in mu ni dal naprej.
Vrstica 2.102:
»Zbogom, gospod; mi gremo in vi
pojdete tudi kmalu. Imenitno ste jo
zaklobasali in lahko se kesate. -
Morda se vidimo še kedaj, ali tedaj
bodete popolnoma drugačna prikazen.
Vrstica 2.110:
se tresle nemirne poteze. Iz vaših ust
ne bo prišla poštena beseda, a iz oči
vam bo govoril sam hudič. - Dobro
ste jo zaklobasali in nazadnje bodete {{prelom strani}} poginili na gnojišču. To vam povem.«
In izpustil ga je.
 
Košir je te besede poslušal
ali delovale niso nanj. - Spomnil
se je, da je pozabil denar, skočil nazaj
v sobo in ga zmašil v žep, a potem
Vrstica 2.178:
tolažbe. Jokala je nad svojo usodo, ki
ji ni privoščila še nobene prave sreče
v življenju in srce ji je pokalo od žalosti. - Zdelo se ji je, kakor da se
vozi k pogrebu ...
{{prelom strani}}