Kaznovana izdaja: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 191:
»Ti si vzrok Nandetove smrti, ti, hlapec satanov,« govoril je sam s seboj. »Zavoljo tebe je
prelil on kri. In zdaj, ko te je otel smrti, očitaš
mu, da ga imajo ... Le čakaj ... tudi ti jim ne
bodeš odšel, kakor gotovo zdaj tu stojim, tudi tebe
bodo dobili v kremplje oni črnuhi ... jaz hočem
skrbeti za to. Ne boš več dolgo tlačil zemlje, iztrebil te bom s sveta, ker dosti hudega si že storil
ljudem. Izpolnil bom to prisego, ako me tudi življenje veljá. Priča naj mi bo to drevo in mrzlo
Vrstica 345:
zaprisegel, da bode maščeval sebe in svojega brata.
Zdaj mu stopi vse to znova pred oči in jeza njegova se podvoji. Zopet se nasloni na ono deblo in
polu glasno govori: »Zopet si mi ti na poti, ti ...
Kakor si zadnjič s truplom Nandetovim počel, tako
si zdaj mene pred tolikimi osramotil. Ne boš več
živel štirinajst dni. Ta roka te bode ugonobila. Ne
bode nama treba deliti zaklada, ker ti ga ne boš
potreboval ... Zdaj se mu moram kazati še prijaznega, da mi ne odtegne denarja, in da odvrnem
vsako sumnjo od sebe ... Zaradi tebe pojdem še
jedenkrat v vojsko, da se te iznebim za vselej.«
 
Vrstica 453:
in klatenja iz kota v kot. Opustil bom vse to brž
ko mogoče. Dobro sem si prislužil oni zaklad, ki
leži tam gori ... nad Trzinom ... v gozdu. Kmalu
se vrnem, da vzdignem dragocenosti. To bo življenje ...! Pa deliti bo treba ...! Ne, tega pa ne
pustim! Sam bom užival, kar sem sam zaslužil.
Enega mi je že smrt s pota spravila. Kaj naj pa z
Vrstica 492:
te bom dal v hrano, ki v Savi tako stradajo. Takrat
se boš napil do cela. Jutri ali pojutranjem se razkropimo; midva pojdeva proti domu, a domov bom
prišel samo jaz ... Zdaj bom izpeljal svoj naklep;
zdaj ali pa nikoli ... In zakladi, ha, ha, katere si
ti nabral, no bodo tvoji. Lenart sam je bo vzdignil
in potratil. To bo življenje! To bo veselje!«