Grajska hči: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 91:
ji ni nič dobrega. Zato pravi:
 
»Ugodila bom vaši želji, samó ...«
 
Nehoté ji je ušla ta besedica raz jezik; rada
Vrstica 128:
hočem. Ob mojem času so imeli roditelji odločilno
besedo, sedaj pa jo hočejo imeti otroci, a ne bodo
je imeli ne. Čakaj, jaz ti že pokažem, ali me boš slušala, ali ne ...«
 
Da ni Olga odhitela v svojo spalnico, ne vem,
Vrstica 207:
 
»Ako primerjam njega z Alfonzom - kolik
razloček! In vender ... Ne, ne, to se ne sme zgoditi! Da bi se morala udati njemu, za katerega ne
čutim ni trohice ljubezni, njemu, katerega mi hoče
oče vsiliti, zdi se meni nemogoče.
 
Ako bi bilo pa vender-le mogoče, kaj potem?
Kaj potem ... Grozno!
 
Morebiti se bo pa dal oče preprositi, omehčati?
Vrstica 360:
Olgo; v zadregi ni vedel, kaj bi govoril. Najrajši
bi jo bil pritisnil na-se ter ji povedal, da jo ljubi,
takó brezmejno ljubi; a tega ni mogel, ni smel ...
 
Tudi njej je stopalo živo pred oči, kakó prijetno je bilo v njegovi druščini, ko je še zahajal k njej in bratu v posete; kakó hitro so ji takrat potekale urice, ko je pripovedoval resnične in neresnične dogodbe izza gimnazijskih svojih let; kako
Vrstica 474:
je naslonila na prsi ter šepetala: »Jaz te ljubim,
Zdravko, tako iskreno ljubim!« Njegova ustna so
se dotaknila njenih ... Na vasi je v tem trenotku
zazvonilo Ave Marijo.
{{prelom strani}}
Vrstica 533:
ušesi, »sedaj se spominjam, da mi je pravil novi
oskrbnik, da je stanoval v stolnem mestu v isti hiši
kot moj sin Milan ...«
 
»Ali ni bila tudi Olga takrat v mestu?«
Vrstica 556:
usoda, ki preganja in tepe človeški rod od zibeli do
groba, ki mu greni in kali veselje, ki mu ne da
uživati sreče ...
{{prelom strani}}
== V. ==
Vrstica 586:
- Nikdar!«
 
»Oče pa ne bo odjenjal ...«
 
»Poslušaj me, kaj ti povem: rajši s teboj
križem sveta lačna in žejna, bosonoga in gologlava,
kakor pa z Alfonzom pred altar, naj bi bil še tako
bogat, še tako imeniten in češčen, še tako lep ...
Ali me umeješ?«
 
Vrstica 676:
še jedenkrat v to bajnolepo obličje Olgino, ne da
bi ji bil mogel še jedenkrat stisniti roke, odšel je
brez slovesa ...
 
In kako hitro je vse to prišlo!
Vrstica 685:
»Za to pa nisi premlada, da imaš pregrešno
zvezo s tem človekom, a tem nehvaležnežem, s tem
plebejcem ... Konec mora biti tega! V kratkem
se poročiš z baronom Slavičem. Ako se mi drzneš
še kaj ustavljati in ugovarjati - gorje ti! Poženem
Vrstica 701:
 
Krasnik je sedaj služboval ne daleč proč pri
nekem drugem graščaku in izvedel, da se Olga poroči z baronom Slavičom. Skoro ni mogel tega verjeti, saj mu je vender Olga obljubila večno zvestobo in to obljubo podkrepila z vročimi poljubci ...
Sklenil je, videti jo še jedenkrat, potem pa za
vselej zapustiti ta »kraj nesrečnega imena«. Dan
Vrstica 734:
 
Bilo je konec poroke. Svatie so se razšli,
ženina je bilo sram, da ni vedel, kam bi bil pogledal, oče je besnel ...
 
Da bi ne bilo drugih ljudij, ne vem, kaj bi