Urednik Ivan Svetel ali zverina išče župana: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 9:
»K stvari, k stvari,« sem ga nejevoljno prekinil. »Ne mori, ne mori!« »No, torej tistih dni je bilo prav, je bilo baš razpisano mesto urednika za list, ki se je imel še-le ustanoviti. Zastopal bi neke konservativne, ali patrijotične interese na podlagi centralizma z gospodarskim programom, a z nekako zahrbtno tendenco.«
 
»Kaj ne, to ti je nekoliko nejasno. No, tudi meni je bilo, ker pravzaprav se nisem nikoli posebno brigal za politične, ali socijalne ali ekonomične programe. Sicer ne morem reči, da bi še nikdar ne zagrešil nobenega političnega članka. Res, pisal sem jih, in lahko se zgodi, da jih bom še pisal, in napišem ti ga o čemur bodi. Saj je vse eno, kaj napišeš, samo da je nekaj-.«
»M-h-m!« sem ga prekinil, zakaj, resnično o političnih člankih imam jaz druge misli.
»Čuj, čuj, kos se je oglasil!« Je zašepetal moj Ivan Svetel in z vlažnimi svetlimi očmi se je zagledal v grmovje. »Torej, iskali smo urednika, in sicer je stalo v prepisu, da ima tisti prednost, ki je tudi literarno izobražen. Jaz, kot ti najbrže ne bo znano, sem svoj čas napisal nekaj lirike in tudi nekaj romanc je bilo vmes. Torej bi bila ta ponudba kot nalašč zame. Kadil sem cigarete in mislil; in prva misel je bila: ali boš potem še izgubljen človek, če imaš enkrat službo! In moj odgovor se je glasil: Ne! S tem je bila stvar odločena. Da bi dal jaz svoje lepo ime za takšno nelepo karijero, prijatelj, ne in ne!«