Iz bolesti za bolest: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 26:
Tiho so so vrteli pari in dva telesa sta se vlila v enega in to telo je v lahnem nagibu drselo naprej, v neskončni sladkosti in blaženosti. Sedaj tu, sedaj tam se je zasvetila rdeča bluza, gosti črni lasje, bela rdeča in zopet je vse odplulo v morju naprej.
Sedel sem v kot
Péli so narodne pesmi, polne mehkobe. In ljubil sem te ljudi. Nehote se mi je zazdelo, da tli v ten ljudeh še ona lepa duša po kateri hrepenimo vsi. Tako presrečno so peli, s tako ljubeznijo, da sem videl njih mehke duše.
Vrstica 32:
Jenjali so plesati. Megla se jo polegla in takrat se je odprl pekel pred menoj.
V kotu je sedel jetičen človek svojo ženo in deco. Pijan je bil. Slonel je na mizi. Žena je sedela poleg njega in mu brisala pot. Otroci pa so glodali nezavedno predse. In med njimi dete, komaj leto staro. A visi so bili zaviti v plašč strasti. On se je hotel opiti. Mogoče vsled bolesti. A deca! ... Tako mlada! ...
V drugem kotu so kvartali. Obrazi so bili napeti in oči so gledale, poželjivo, hudonno. Na mizi je ležal denar in zazdelo so mi je, da se jim ta denar umika in da se vsi drvijo za njim ... Ne morejo ga doseči, bijejo se med seboj ... a denar se smeji ...
Drugje jo objemal pijanec deklico, mlado in lepo. Objemal jo je in ji odpenjal bluzo. In ona se je smejala. Poleg nje je sedela mati.
Vrstica 58:
»Kje?« Mladec, v duši spi in takole zvečer se zbudi in se vlije po sobi.
Veš, namenjena mi je od Boga in v srce mi jo je vlilo moje dekle in mi napojilo dušo z njo. Tudi jaz sem svoje dni rad plesal; bil sem takrat še mlad. A sedaj ... sedaj je konec. Imel sem dekle lepo ko rožo, ki se napije rose in se smeji solneu. Ljubil sem jo, ko angelja. Ne veš kaj je ženska. Očara človeka in dobro je, dokler je nedolžna, drugače ... Ha - ha potem izgine vse.
Prosila me je nekdaj zvečer: »Jan pojdi! Boš malo zaigral. Veš rada plešem; ne odreči!«
| |||