Iz bolesti za bolest: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 68:
A prišla so stara leta in pesmi so se zopet zbudile v duši. Pravzaprav le ona pesem: neskončna žalost, moč in hrepenenje, a tudi sovraštvo, da še sam ne vem nad kom.
To je pesem, ki jo pojem vedno. Nad vsem plove žalost in nem pogled trpečega človeka. Ljudje pa plešejo, kakor na veselo pesem, ne vem, vsakemu ne doni enako. Pa marsikdo bo skusil to, kar sem jaz
Razumel sem ono dušo sveta in njegovo pesem ter sem podal roko: Brat! Pogledal me je, in dolgo in ostro je zrl vame. V očeh pa se je zalesketala solza.
| |||