Ustoličenje koroških vojvod na Gosposvetskem polju: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 4:
| opombe =
| izdano = ''{{mp|delo|Savinja}}'' let. 1, št. 2, {{mp|leto|1914}}
| vir = {{fc|dlib|QXPS66RO|s=
| dovoljenje = javna last
| obdelano = 4
}}
krasot, temveč tudi po svoji množini rimskih in srednjeveških
spomenikov. Zlasti je slaven oni del Koroške, ki se razprostira
Vrstica 24:
življenje in velika razvita kultura.
naših krajih propalo, so prebivalci zapustili mesto; ali že v
6. stoletju je bilo zopet naseljeno s krepkim in svežim slovenskim
Vrstica 36:
Carenta).
rimsko-nemski cesar, ni mogel in ni smel izvrševati poprej svoje
oblasti, dokler ga ni slovensko ljudstvo na Koroškem priznalo
Vrstica 45:
jeziku, ni dvoma, da je slovenskega, oziroma slovenskega izvora.
O tem, kako so Slovenci vmeščali svoje vojvode,
poroča nemški zakonik
opa Vertinjski in Štajerc Otokar iz Horneka. To slovesnost
opisujeta sledeče):
kmetsko oblečen in obut, s klobukom na glavi, ter pričakuje bližajočega
se kneza, ki so ga spremljali plemiči in vitezi iz vseh
dežel. V roki drži prapor vojvodine Koroške. Kakih 100 metrov {{prelom strani}} pred kamnom obstoji knez; približa se mu drug kmet, svoboden
ki je podedoval istotako, kakor pokneženi kmet od očeta pravico
ustoličiti kneza. Ta mu sleče dragoceno viteško obleko, v kateri
Vrstica 66 ⟶ 64:
opravi s svojimi viteškimi znamenji spremstva.
v {{razprto|slovenskem}} jeziku:
Zbrana množica mu odgovori:
Kmet vpraša dalje:
za blaginjo naše domovine? Ali je svobodnega stanu in vreden
takega dostojanstva? Ali časti in brani vero krščansko?
vsako vprašanje mu odgovori narod:
reče kmet:
in odgovore mu:
in z obleko, ki jo nosi zdaj knez; vrh tega oprosti knez
posestvo tvoje vseh dolžnosti.
lice in ga opominja, da naj bo pravičen sodnik. To storivši vstane,
sprejme živali iz roke knezove in prepusti knezu sedež na
Vrstica 83 ⟶ 81:
svojim podložnikom.
v bližnjo gosposvetsko cerkev. Tam ga pri slovesni maši
blagoslovi visok cerkveni dostojanstvenik. Nato odide vsa visoka
gospoda k slovesnemu obredu pri katerem so stregli kneza najvišji
deželni dostojanstveniki. Po obredu gre vojvoda na bližnje Gosposvetsko
polje k
bil napravljen na vzhodni strani, tako da gleda proti Gospi sveti,
sodi vsakemu, kdo mu ima kaj potožiti, oddaja fevde, ki so
bili ali deželni ali pa odvisni od kneza samega.
deželnih rodov. Dokler je sedel vojvoda na prestolu, prejemal
poklone in oddajal fevde, so baje nekateri domače plemenite
Vrstica 102 ⟶ 100:
pa so smeli ropati po deželi:
Prvi koroški vojvoda o katerem poroča, da je bil tako ustoličen {{prelom strani}} je Šponhajmec Herman (1161). Slovesno se je dal ustoličiti
▲vojvoda Majnart Tirolski dne 1. septembra 1286 ''po običaju
▲iz starih časov'' (sevundum consatuainem a priscis temporibus
servatan). Ko so kasneje dobili Habsburžani Koroško
v svojo oblast so isto-tako po ustoličenje prejemali od Slovenskega
ljudstva oblast v deželi.
Železni dne 18. marca leta 1414. Torej ravno
danes petsto let. Z vojvodskega prestola pa je zadnjokrat delil
najeme in svoboščine Ferdinand 11. 1. 1596.
Erenstov sin Friderik IV. Vendar pa se je moral 19. oktobra
1457. izdati stanovom in kmetu – knezu Edlingerju pismo, da zaradi
Vrstica 130 ⟶ 127:
formalnosti.
rodovina Endlingerjev iz Blažje vasi. Zato je imela razne pravice,
ki so jih avstrijski vladarji vedno potrjevali. Vojvoda
Vrstica 144 ⟶ 141:
prestol na Gosposvetskem polju.
zadnjega koroškega vojvode, ki se je uklonil statoslavnemu slovenskemu
običaju ustoličenja, moramo pokazati Slovenci, da znamo
ceniti vsaj to
da ta jubilej proslavimo na vseh poljih slovenske kulture,
v zgodovini, leposlovju, v slikarstvu, kiparstvu, in glasbeni
|