Zakonske nadloge: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Plantanana (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{naslov-mp
| naslov= Zakonske nadloge. <br> Vesela igra v enem dejanji.
| normaliziran naslov= Zakonske nadloge
| avtor=
| prevajalec= Po Benediksu poslovenil Janez Globočnik
Janez Globočnik
| opombe=
| izdano = {{mp|delo|Slovenska Talija}}, {{mp|leto|1870}}
Vrstica 12 ⟶ 11:
 
 
{{razprto|'''Osobe:''' }}
 
'''Ivan Dragar''', stavbenik.
 
'''Gabrijela''', njegova žena.
 
'''Jože Palčič''', zdravnik.
 
'''Eliza''', njegova žena.
 
'''Martin''', Dragarjev sluga.
 
 
*'''Ivan Dragar''', stavbenik.
*'''Gabrijela''', njegova žena.
*'''Jože Palčič''', zdravnik.
*'''Eliza''', njegova žena.
*'''Martin''', Dragarjev sluga.
 
Soba v Dragarjevej hiši, srednja in stranska vrata, na levo sofa, zadej pogrnena miza in priprava za kavo.
Vrstica 35 ⟶ 28:
 
'''Prejšnji. Ivan''' (pride iz leve sobe, ima prtič v roki). '''Jože''' (za druzimi zaostaja).
 
 
'''Ivan.''' (jih kliče). Pojte sem, tu je hladno, tam pa od soparice nij prebiti!
Vrstica 45 ⟶ 37:
'''Martin.''' Opravil sem, kakor ste mi veléli.
 
'''Ivan.''' (kavo srkaje). Ali ste pri krojači opravili?
 
'''Martin.''' Še danes vam pošlje suknjo za doma.
 
'''Ivan''' (se do vrat ozira). No! kaj se obotavljate?
{{prelom strani}}
 
'''Jože''' (znotraj). Uže grem! (Smeje se.)
 
Vrstica 65 ⟶ 57:
'''Martin.''' Iz mojih ust gospa o tem niso čuli besedice!
 
'''Ivan.'''. Dobro! No kaj se bojite sem iti? (Gre k vratom.)
 
==Tretji prizor.==
 
'''Prejšnja. Jože. Gabrijela. Eliza.'''
 
 
'''Jože''' (pripelje Gabrijelo pod pazduho, ko v sobo stopita, ji roko odmakne, ter se ji prijazno prikloni).
Vrstica 81 ⟶ 72:
 
'''Ivan''' (stoji na desno pri kraji. Vsi kavo srkajo, ki jim jo Martin podaja.)
{{prelom strani}}
 
'''Jože''' (Gabrijeli). Draga gospa! jako ste nam postregli!
 
Vrstica 113 ⟶ 104:
'''Jože.''' Draga moja! pusti te malenkosti! (Tiho govorita.)
 
'''Ivan.''' Zdi se mi, da misliš Jožeta in Elizo {{prelom strani}} obiskati, dokler me ne bo domu; moram ti povedati, da se bodem morda kmalu vrnil, in da bi mi bilo prav žal, ako bi te ne bilo doma.
da se bodem morda kmalu vrnil, in da bi mi bilo prav žal, ako bi te ne bilo doma.
 
'''Gabrijela.''' Saj vem, da mi ne privoščiš oddihleja, torej uže doma ostanem.
Vrstica 125 ⟶ 115:
'''Ivan.''' Poslovil sem se od ženke, ker morda kake tri dni izostanem.
 
'''Jože.'''. Tri dni! to ti je večnost; zna se ti, da si komaj pol leta oženjen.
 
'''Eliza.''' Tebe pa zakon kaj dolgočasi; tri leta sva zaročena, in že se ti zdi, da si starček.
 
'''Jože''' (smejé se). Eliza! kri ti v glavo sili; ne boš smela več dolenca piti.
 
'''Eliza.''' Saj mi ti možgane mešaš, torej mi nij treba vina piti.
 
'''Jože.'''. Tako govoriš, kakor bi se vedno prepirala! (K nji sede in ji roko stisne.)
Eliza (okoli gleda).
 
'''Ivan.Eliza''' Nikar(okoli se ne kregajta !gleda).
 
'''Ivan.''' Nikar se ne kregajta!
 
'''Gabrijela.''' Najino ljubeznjivost posnemajta! Kaj ne, kako ljubeznjivo se vedeva?
 
'''Jože''' (pogleda na žepno uro). Ivan! podvizaj, podvizaj se; ne glejta se, kakor bi šele danes bila
zaročena, vlak ti odžvižga, tri je uže odbila.
{{prelom strani}}
 
'''Ivan''' (se pripravlja na odhod). Res je, odriniti moram. Slušajta, ako vama je drago, se lahko z
mano domu peljeta, ker se popeljem mimo vajinega stanovanja?
 
'''Jože.''' Eliza! ali se hočeš peljati?
 
'''Eliza.''' Dosti in malo ne, pusti me naj se oddahnem!
 
'''Ivan''' (klobuk vzame, za sé). Kaj méni sam tu ostati! (Poda Jožetu roko.) Z Bogom! (Gre proti vra¬vratom.)
tom.)
 
'''Gabrijela''' (gre žnjimž njim).
 
'''Jože.'''. Srečno pot, pozdravi priljudno krčmarico v Logatcu!
 
'''Eliza''' (huda). Kaj ti neki krčmarice po glavi rojijo?
Vrstica 163 ⟶ 153:
'''Eliza.''' Pa nij prav tako govoriti, tudi nijsi več tako mlad, kakor meniš.
 
'''Jože''' (smejé se). Oho, dolenec ti uže spet roji po glavi.
 
'''Ivan''' (se vrne). Jože! vsaj ti me spremljaj!
 
'''Jože.'''. Kaj še! Ne bilo bi pametno, se v tej vročini okoli vozariti!
 
'''Ivan.'''. Saj si vendar moj prijatelj, stori mi to ljubav!
 
'''Jože'''. Svojih ženic vendar ne moreva samih tu puščati. Naj bolje bo, da do večera tu ostaneva, in
potem gre tvoja ljubeznjiva ženka z nama v gledališče ?
 
'''Jože.''' Svojih ženic vendar ne moreva samih tu puščati. Naj bolje bo, da do večera tu ostaneva, in
potem gre tvoja ljubeznjiva ženka z nama v gledališče?
{{prelom strani}}
'''Ivan''' (hudo). Tega pa kratko in malo ne!
 
'''Jože.'''. Zakaj neki ne?
 
'''Ivan.'''. Moja žena ne hodi rada v gledališče, kaj ne Gabrijela, da ne?
 
'''Gabrijela.''' Zakaj bi neki —
Vrstica 187 ⟶ 177:
'''Gabrijela''' (zdihovaje). Saj menda res ne bom mogla z vama iti!
 
'''Jože.'''. Žal mi je, da ne morete iti. Ivan hlapon ti bode pred nosom odžvižgal.
 
'''Ivan.'''. V zadregi sem! Martin, ali je voz vprežen?
 
'''Martin.''' Uže pol ure konja pred durmi vprežena stojita.
Vrstica 195 ⟶ 185:
'''Ivan''' (se obotavlja). Jože! vendar me lahko spremiš!
 
'''Jože.'''. Dušica draga! tukaj mi je preveč všeč!
 
'''Ivan.'''. Spotoma bi se marsikaj lahko pomenila.
 
'''Eliza.'''. Zakaj neki ne greš ž njim? Medve si uže same lahko čas krative, tebi ženskih skrivnosti nij treba vedeti!
 
'''Jože''' (vstane),. čeČe nij drugače! — (Klobuk vzame.) Toda le do svojega stanovanja se popeljem;
menda ne boš zahteval, da bi s tabo vred požiral prah po ulici?
{{prelom strani}}
 
'''Ivan.''' Dobro, pojdiva!
 
'''Jože.'''. Z Bogom ženka! (Gabrijeli.) Kader vi k nam na obed pridete, vam bodemo s pravimi krakovskimi karpi postregli.
krakovskimi karpi postregli.
 
'''Ivan''' (med vrati). Idi, idi! (Odide.)
 
'''Jože.'''. Uže grem! Srečno, z Bogom! (Odide.)
 
'''Martin''' (gre za njima).
Vrstica 218 ⟶ 207:
 
'''Eliza. Gabrijela.'''
 
 
'''Gabrijela''' (gre k sedeči Elizi, zdihovaje). Moj mož pravi, da ga stavbeni pôsli vedno zadržujejo,
Vrstica 236 ⟶ 224:
 
'''Eliza.''' Jaz uboga sirota sem goljufana! Moj mož je hinavec, izdajavec!
{{prelom strani}}
'''Gabrijela''' (se smeje). Oho! ljubosumnost te tare! Ljuba moja, skrbi in nadloge prerade pridejo, nikar si jih sama ne domišljaj. Večna nezaupnost in sumljivost krati tebi in tvojemu možu zadovoljnost!
 
'''Eliza''' (bridko). Kako? Mojemu možu!
'''Gabrijela'''(se smeje). Oho! ljubosumnost te tare ! Ljuba moja, skrbi in nadloge prerade pridejo, nikar si jih sama ne domišljaj. Večna nezaupnost in sumljivost krati tebi in tvojemu možu zadovoljnost!
 
'''Eliza'''(bridko). Kako? Mojemu možu!
 
'''Gabrijela.''' Gotovo! Mojega moža ista boljezen táre. Po pravici ti povem, da mi njegova nepotrebna nezaupnost bridkosti dela!
Vrstica 258 ⟶ 246:
 
'''Gabrijela''' (se čudi). Ali je to mogoče?
{{prelom strani}}
 
'''Eliza''' (pritrdi). Da, skrivaj si je sobo najel, in vsak dan tje zahaja!
 
Vrstica 265 ⟶ 253:
'''Eliza.''' Čudno nij; grdo je!
 
'''Gabrijela. ''' Bodi bolj mirna!
 
'''Eliza. ''' Ali morem mirna biti, ker se mi moja ljubezen in zvestoba tako vrača? Saj vendar vidiš, kako se mi godi; moja sreča je splavala po vodi!
 
'''Gabrijela. ''' Morebiti pa vendar nij — —
 
'''Eliza''' Kaj ne bo ? Da bi ne vedela, kaj dela tam? Kaka zanikrna ženska mi ga je omrežila, in v skrivnej sobi se shajata!
 
'''Gabrijela. ''' Kdo bo brž naj huje mislil!?
 
'''Eliza. ''' Kaj možki vsega ne počenjajo? Vse jim je mogoče! Ali si bo pošten mož skrivaj sobe najemal, tuje ženske vpeljaval, in svojo ženo zapuščal? Tega ne morem prezréti, v onej sobi se kúje moja nesreča!
 
'''Gabrijela. ''' Tega jaz ne vrjamem!
 
'''Eliza. ''' Ne vrjameš tega? Pazi, pazi, da se prepozno ne prebudiš iz svojih sanjaríj! Kdo vé, ali nijsi tudi ti goljufana?!
 
'''Gabrijela''' (zmirom bolj nemirna postaja, toda nemirnost s posiljenim veseljem prikriva). Koliko bi jaz žalosti vžila, ko bi me sumljivost tako vodila na vrvici kakor tebe! Saj tudi jaz sem culačula, da ima moj mož enako sobo najeto.
 
'''Eliza. ''' Torej je tudi tvoj mož tak! (Zbadljivo.) {{prelom strani}} Lepa je ta, tvoj mož na vsako tvojih stopinj pazi, vsak pogled tvojih oči spremlja; sè strašno sumljivostjo te muči, in vendar te tako grdo vára, ter v skrivne sobe zahaja!
 
'''Gabrijela. ''' Nečem koj naj hujega misliti!
 
'''Eliza. ''' Ne upaj možu preveč; Čemučemu rabi skrivno sobo? Molit gotovo ne bodi tje!
 
'''Gabrijela. ''' Kdo vé — — morebiti ima pisalnico tam — — in marsikaj tam opravlja, da mu nij treba tako daleč domu hoditi; pota se vlečejo, ker je mesto raztreseno!
 
'''Eliza. ''' Kako pa je to, da o sobi ne črhne ne bele ne črne? Tvoja zaupnost te bode dalječ pripeljala! Tudi jaz bi si lahko rožice mesto trnja podtikala; morebiti bolniki mojega moža tam obiskujejo, da jim nij treba tako daleč sem zahajati!
 
'''Gabrijela. ''' Mogoče!
 
'''Eliza. ''' Po nobenej ceni ta reč nij tako varna, kakor misliš. Tudi jaz nijsem o možkih tako slabo mislila, a Gabrovka, ki jo poznaš, mi je to komedijo razjasnila. Ljuba moja! mladi frkovci in lahkomišljeni možje imajo sploh navado, se z ženskami potikati po skrivnih sobah! Nij lahko tega vrjeti, a moj in tvoj mož sta nama živi priči.
 
'''Gabrijela. ''' Ne vdajaj se preveč jezi!
 
'''Eliza.''' Bodi ti mirna, ako moreš, jaz ne morem biti; jéze mi hoté žile popokati!
 
'''Gabrijela. ''' Kdo ti je vse to na ušesa prinesel?
{{prelom strani}}
'''Eliza.''' Klepetčeva Minka mi je v nedeljo teden vse to razodela.
 
'''Gabrijela.''' Grda posiljena stara devica! svet jo je pustil, zdaj pa poštene ljudi obira!
'''Eliza. ''' Klepetčeva Minka mi je v nedeljo teden vse to razodela.
 
'''Eliza.''' Kaj neki blédeš! Klepetčeva gospodična dobro pozna take stvari! Ona ti več vé, nego naša policija, prav nič ji nij neznanega. Da bi več tacih devic bilo, naši možički bi ne zahajali več dolgo po skrivnih kotih!
'''Gabrijela. ''' Grda posiljena stara devica! svet jo je pustil, zdaj pa poštene ljudi obira!
 
'''Gabrijela.''' Bog nas varuj tacih dev, ki zakonsko srečo podjedajo.
'''Eliza. ''' Kaj neki blédeš! Klepetčeva gospodična dobro pozna take stvari! Ona ti več vé, nego naša policija, prav nič ji nij neznanega. Da bi več tacih devic bilo, naši možički bi ne zahajali več dolgo po skrivnih kotih!
 
'''Eliza.''' Meni je pa vendar ljubav storila, ter opazovala mojega moža, ki hodi jést prepovedana jabelka.
'''Gabrijela. '''Bog nas varuj tacih dev, ki zakonsko srečo podjedajo.
 
'''Gabrijela.''' Vohone staviti lastnemu možu nij lepo!
'''Eliza. ''' Meni je pa vendar ljubav storila, ter opazovala mojega moža, ki hodi jést prepovedana jabelka.
 
'''GabrijelaEliza. ''' VohoneZdaj stavitivsaj lastnemuvem, možukakó nijin lepokaj!
 
'''Gabrijela.''' Kaj si izvedela?
'''Eliza. ''' Zdaj vsaj vem, kakó in kaj!
 
'''Eliza.''' Klepetčeva gospodična ga je natanko opazovala, in izvedela, da vsak dan zahaja v omenjeno sobo. Za hišo prav še ne vem, pa danes mi tudi to poroči, jutri pa —
'''Gabrijela. ''' Kaj si izvedela?
 
'''Gabrijela.''' Kaj bo jutri!
'''Eliza. ''' Klepetčeva gospodična ga je natanko opazovala, in izvedela, da vsak dan zahaja v omenjeno sobo. Za hišo prav še ne vem, pa danes mi tudi to poroči, jutri pa —
 
'''Gabrijela. ''' Kaj bo jutri!
 
'''Eliza.''' Jutri pojdem sama gledat, kaj in kakó!
 
'''Gabrijela. ''' Eliza! prosim te, dobro pomisli, kaj delaš!
 
'''Eliza. ''' Kar sem sklenila, to storim. Toda prosim te, da greš z mano, in se tudi ti prepričaš resnice.
 
'''Eliza.''' Kar sem sklenila, to storim. Toda prosim te, da greš z mano, in se tudi ti prepričaš resnice.
'''Gabrijela. ''' Kaj tacega nikdar ne storim!
{{prelom strani}}
'''Gabrijela.''' Kaj tacega nikdar ne storim!
 
'''Eliza. ''' Dobro! pojdem pa sama. Toda prijatle vendar ostaneve?
 
'''Gabrijela.''' Kaj pomeni to vprašanje?
 
'''Eliza.''' Ako nezvestnika pripajdašicipri pajdašici najdem, kar ne pogledam ga, pa tudi domu več ne grem. Torej bi rada pri tebi stanovala, dokler oče pridejo po mé.
 
'''Gabrijela. ''' Eliza! pomisli, kaj delaš; ali ti nij več v čislu lastna sreča, in sreča tvojega moža? Ko bi pa vendar le —
 
'''Eliza''' (jezno). Kaj bi vendar le? — Ali mu morem dobra biti ? — (Se bridko smeje.) Ha, ha, ha! (Mirneje.) Ljuba moja! najine misli so si v tej zadevi hudo navzkriž; jaz grem svojo pot. (Vzame klobuk in plašček.) Ob petih me pričakuje moja poročevalka.
 
'''Gabrijela. ''' Nočeš me slišati, dasiravno sem te svarila! Vsaj čakaj, da bode moj mož prišel, nikar lahkomišljeno ne ravnaj!
 
'''Eliza. ''' Ne, ne ! tako dolgo ne morem trpeti, torej prav sama vse dovršim. Z Bogom! (Ji roko poda.) Kdo bi bil pred letom dni kaj tacega mislil?!
 
'''Gabrijela. ''' Eliza! prosim te! —
 
'''Eliza. ''' Ne zadržuj me! Vse bi bilo zastonj! Srečno, dokler se zopet vidive! — Moji sreči je ura odbila! (Urno odide.)
 
'''Gabrijela''' (jo spremlja.)
 
'''Eliza''' (jej brani). Prosim te, ostani tu!
{{prelom strani}}
 
==Peti prizor.==
 
'''Gabrijela''' (sama).
 
Res je, prav žalostne reči se godé; kaj bi človek mislil? To bi lehko še meni bridkosti delalo, saj ima tudi moj mož skrivno sobo! — Če pa vendar le nijso to prazne sanjarije? — Gorje! ako tudi moj mož mene vára! Mraz mi prihaja, kader o tem mislim! Vse se mi je smešno zdelo, ko mi je včeraj Liparjeva gospa enake reči pripovedovala! Danes je pa drugače, noge se mi strahu tresejo! Kaj bi revica počela! Se vé, da posebno slabega ne mislim, toda radovednost me vendar muči. — Sam Bog zna, kaj je tu pravo? Rada bi vedela, pri čem sem; kdo bi pa tudi ženi za zeló jemal, ako se popeča, kaj mož dela, posebno, kader se mu kaj nespodobnega očita! Res je, mož mora biti odkritosrčen, in ne sme skrivaj ravnati!
Res je, prav žalostne reči se godé; kaj bi človek mislil? To bi lehko še meni bridkosti delalo, saj ima tudi moj mož skrivno sobo! — Če
pa vendar le nijso to prazne sanjarije? — Gorje! ako tudi moj mož mene vára! Mraz mi prihaja, kader o tem mislim! Vse se mi je smešno zdelo, ko mi je včeraj Liparjeva gospa enake reči pripovedovala! Danes je pa drugače, noge se mi strahu tresejo! Kaj bi revica počela! Se vé, da posebno slabega ne mislim, toda radovednost me vendar muči. — Sam Bog zna, kaj je tu pravo? Rada bi vedela, pri čem sem; kdo bi pa tudi ženi za zeló jemal, ako se popeča, kaj mož dela, posebno, kader se mu kaj nespodobnega očita! Kes je, mož mora biti odkritosrčen, in ne sme skrivaj ravnati!
 
==Šesti prizor.==
 
'''Gabrijela. Martin''' (nese neko suknjo na roki, skozi srednja vrata vstopi, in hoče skozi desna oditi).
 
 
'''Gabrijela''' (tiho). Martin! morebiti ta kaj vé! (Ga pokliče.) Martin!
{{prelom strani}}
 
'''Martin''' (med vrati obstoji, se prestraši, ker Gabrijele nij videl, nek ključ pade iz žepa). Mila gospa, kaj velite?
 
Vrstica 398 ⟶ 384:
 
'''Gabrijela.''' Vse vem, da-si tudi tajite. Povejte mi — — (Za se.) Slugo vendar nočem izpraševati. (Glasno.) Martin! v čigavej hiši, in v kterej ulici je omenjena soba?
{{prelom strani}}
 
'''Martin.''' Blaga gospa! ne smem — —
 
'''Gabrijela.''' Tako ? Gospod vam je prepovedal o tem govoriti, torej molčite? Prav žal mi je, da morate molčati! Namenila sem gospodu nekaj v skrivno sobo položiti, kar bi ga prav veselilo. Ali ker ne smete govoriti, in jaz za sobo ne vem —
 
'''Martin.''' Ker vam je vse očitno —
Vrstica 421 ⟶ 407:
'''Martin''' (gredé). Jaz nijsem tega kriv; ako gospa o tej sobi vé, ji je moral gospod kaj praviti. Poglavitne reči ji jaz nijsem oznanil. (Odide.)
 
'''Gabrijela.''' Vse teče, kakor bi bilo namazano! V Šentjanževej ulici št. 201; tu je ključ, mojega moža tri dni ne bode domu; naj bo, kar hoče, jaz grem tje, kar grem. Saj sem njegova {{prelom strani}} žena; nič ne dé, če tudi kdo kaj izvé o tem, žena vendar mora vedeti, kaj mož dela. Veselja se tresem, ako pomislim, da bodem resnico na dan spravila, saj vendar ne more nič hudega biti! Veselja bi jokala, ako dalje pomislim, da bodem tudi Elizo kmalu lahko tolažila, ter jo odvrnila od nepremišljenega početja. Torej na noge, Bog daj srečo! V Cvekovej hiši, v Šentjanževej ulici št. 201, na vrtu.
 
{{razprto|'''Sprememba.'''}}
 
'''Sprememba.'''
Soba, v sredi vrata, pri vratih omara za obleko, ali pa tapetne duri. Na desno okno, na oknu stoji kletka, v kletki so kanarčki. Po stenah visé sablje, borivne palice, lule i. t. d. na levo sofa.
 
Vrstica 430 ⟶ 417:
'''Jože''' (sam).
 
To je vročina, da človek komaj diha, prašen sem pa tudi, kakor mlinar. Nijsem pameten, da sem se bil do kolodvora peljal. (Suknjo sleče, jo v {{prelom strani}} omaro obesi, ter suknjo za doma obleče. Lulo nabaše, jo zapali in tobak púši.) Zdi se mi, da je Ivan zarad mene ljubosumen. (Gre h kletki, in da ptičem sladkorja iz žepa.) Vode in zrnja imajo še. Ptički so pač srečne živalice, ki ne poznajo človeških slabosti! (Na sofo sede.) Tu naj počivajo moji trudni udje, in tobak naj mi muhe preganja! Moja sopruga je menda tudi ljubosumna, ker se tako mrzlo obnaša. Ženske so čudne stvari božje; dokler so neomožene, so krotke, kakor angeljčki, vse je prav, kader se pa omožé, so pa brž drugačne, dan za dnevom čmerneje! Čudno je zdaj na svetu, ali bode še kdaj drugače, ali ne? Kaj pa je to? (Pokonci skoči.) Kaj
sofo sede.) Tu naj počivajo moji trudni udje, in tobak naj mi muhe preganja! Moja sopruga je menda tudi ljubosumna, ker se tako mrzlo obnaša. Ženske so čudne stvari božje; dokler so neomožene, so krotke, kakor angeljčki, vse je prav, kader se pa omožé, so pa brž drugačne, dan za dnevom čmerneje! Čudno je zdaj na svetu, ali bode še kdaj drugače, ali ne? Kaj pa je to? (Pokonci skoči.) Kaj
neki to pomeni, nekdo ključ vtika? Ivana nij tu, kdo more torej biti? Menda je Martin! (Sede.)
 
Vrstica 437 ⟶ 423:
 
'''Jože. Gabrijela.''' (Pozneje) '''Eliza''' (zvunaj).
 
 
'''Gabrijela''' (varno vstopi, ter obstoji ko Jožeta ugleda).
Vrstica 443 ⟶ 428:
'''Jože''' (plašno kvišku skoči). Gospa Dragarjeva? Kaj vi tu iščete; kdo vas je pripeljal sem?
 
'''Gabrijela.''' Mislila sem — ne vem — v zadregi sem-kdo bi bil mislil, da bom vas tu našla?
{{prelom strani}}
 
'''Jože.''' Ali ne iščete mene tu?
 
Vrstica 470 ⟶ 455:
'''Gabrijela.''' Tako? Za Boga, to bo vašo ženko vmirilo!
 
'''Jože.''' Mojo ženo ? Ali tudi ona vé o tej sobi?
 
'''Gabrijela.''' Da, tudi ona vé, da zahajate v skrivno sobo. Sumljivost jo hudo muči, in gotovo
vas danes ali jutri tu obišče, da sama vidi, kaj tu počenjate!
{{prelom strani}}
 
'''Jože.''' Torej sva izdana, in konec je najinega veselja! (Zdihuje.)
 
'''Gabrijela.''' Kaj pa vendar delata tu?
 
'''Jože.''' Za božjo voljo! zgolj nedolžno veselje imava tu. Boriva se, tobak pijeva in ptičke krmiva. Da moja žena o tej stvari ve? Zdaj mi je jasno, zakaj je tako čmerna! Kaj vendar misli? Dobrega gotovo ne; stavim, da jo ljubosumnost tare. Ali prisezam vam, da ste vi prva ženska, ki je ta prag prestopila.
 
'''Gabrijela.''' Da sem sama pri vas, je nevarno! Z Bogom, jaz grem, drugo pot mi boste razjasnili, kakó in kaj!
Vrstica 495 ⟶ 480:
'''Eliza''' (zvunaj). Jože, Jože!
 
''''Jože''' (prestrašen). Za božjo voljo! moja žena je! Kaj bo pa zdaj?
 
'''Gabrijela''' (boječa). Še pol ure nij, kar mi je Eliza pravila, da vas pride obiskat in pogledat, kaj tu počenjate. Gotovo bode mislila, da sem vas jaz prišla svarit, in da so si najina početja nekako v rodu. Bog mi pomagaj iz te nadloge!
{{prelom strani}}
 
'''Eliza.''' Jože! odpri! (Močno trka.)
 
Vrstica 518 ⟶ 503:
 
'''Prejšnji. Eliza.'''
 
 
'''Eliza''' (urno vstopi, se po sobi ozira, ter ostrmi).
Vrstica 530 ⟶ 514:
'''Eliza.''' Ali ne smem vprašati, zakaj mi nijsi hotel odpreti, da sem morala tako dolgo trkati?
 
'''Jože.''' Zaspal sem bil, torej je lahko mogoče, da ti nijsem brž odprl. (stopa proti levi).)
 
'''Eliza''' (gre proti desni, za se), Kaj je sam tu?
 
'''Eliza''' (gre proti desni, za se). Kaj je sam tu?
{{prelom strani}}
'''Jože.''' Prosim, povej mi, kaj te je pripeljalo sem?
 
Vrstica 542 ⟶ 526:
'''Eliza.''' Ljubi moj! ali žena ne sme pogledati, kaj mož dan na dan v skrivaj najeti sobi dela? Molit gotovo ne hodiš sem!
 
'''Jože''' (smejé se). Prav imaš, da sama strahove poiščeš, ki te uže nad štirnajst dni mučijo, ter se prepričaš, da ženske marsikaj vidijo, kar je drugim grešnim ljudem prikritega. Le išči strahove in ukroti jih, akojihako jih najdeš.
 
'''Eliza.''' Čemu pa vendar sem zahajaš?
Vrstica 548 ⟶ 532:
'''Jože''' (ji lulo pokaže). Lej! tobak pijem?
 
'''Eliza''' (se čudi). Kaj tu vidim? Ali mar ti kadiš ?
 
'''Jože''' (mirno). Ljuba moja! ko sem te snubil, si trdila, da se ne bodeš nikoli z možem zaročila, ki tobak pije. Prikrival sem ti torej svojo navado, ki se ji nijsem mogel odpovedati. Da imam pa doma mir, sem si to-le sobo najel, in sèm hodim tobak pušit.
Vrstica 558 ⟶ 542:
'''Eliza.''' Kaj neki še?
 
'''Jože''' (šaljivo). Oh, draga moja! velik grešnik sem! Morebiti veš, da sem ptičke od nekdaj rad {{prelom strani}} imel; ti pa vedno praviš, da ti ptičje žvergoljenje hudo dé, torej sem tu svojim krilatim ljubčkom zavetje ustanovil.
 
'''Eliza''' (ogleduje ptičnico, za se). Moj Bog! nespametno sem ravnala!
 
'''Jože''' (smeje se). Ti mi ne privoščiš tacih nedolžnih veselic, torej sem tu prostorček odločil, kjer obiskujem svoje žvrgoleče ljubice. Tu so moje lule, borivne palice, sablje i.t.ditd. Saj veš, da se dijaških časov rad spominjam; ti pa vedno trdiš, da dijaške navade možu ne pristujejo. Ljuba moja! še suknje za doma mi ne privoliš nositi!
 
'''Eliza.''' Jože! žal mi je, da sem ti branila tvoje stare navade. Odpusti mi!
Vrstica 575 ⟶ 559:
 
'''Jože.''' Prav rad, kar grem. (Se obrne, za se.) O joj! skorej bi bil Gabrijele pozabil!
{{prelom strani}}
 
'''Eliza.''' Torej pojva!
 
Vrstica 594 ⟶ 578:
'''Eliza''' (sumljivo, za se). Kaj neki to pomeni? (Glasno.) Nič ne dé, se bom vsaj malo spočila.
 
'''Jože.''' Tobakovega duha nisi vajena, ne bo ti dobro delo, ako tu ostaneš.
 
'''Eliza''' (za se). Zastonj me gotovo ne sili proč ?
 
'''Jože.''' Na Majarjevem oglu stoji Roksev voz, pojdi tje, da te pelje domu, prinesi mi drugo suknjo, in potem greva na sprehod.
Vrstica 605 ⟶ 589:
 
'''Eliza''' (premišljaje). Hm, hm, gotovo ima kaj posebnega tu!
{{prelom strani}}
 
'''Jože.''' Ljuba moja! jaz se uže veselim sprehoda; saj mi suknjo kmalu prineseš?
 
Vrstica 618 ⟶ 602:
'''Eliza.''' Saj je res, suknje sem pozabila! To je vendar čudno, da se ti je prav danes raztrgala! Po vsaki ceni ti drugo suknjo poskrbim, torej z Bogom! (Odide.)
 
'''Jože.''' Vrni se kmalu, ljuba moja! Z Bogom! Hudo je zopet razkačenarazkáčena, pa kaj pomaga, ker umetno lagati ne znam. Oho, kmalu bi bil pozabil! (Odpre omaro.)
 
'''Gabrijela.''' Dragi prijatelj! kake sitnosti vam je moja radovednost napravila! Vse sem slišala,
Vrstica 629 ⟶ 613:
 
'''Jože.''' Potrpite, da Eliza odide, ako vas vidi, je zopet ogenj v strehi. Vse opazuje, prikrite se!
{{prelom strani}}
 
'''Gabrijela.''' Ta dogodba mi nij ljuba, toda dobro si jo bom zapomnila. Dober uk mi je!
 
'''Jože.''' Kaj ste se tu naučili? (Vrata opazuje.)
 
'''Gabrijela.''' Tudi jaz tobak, sablje, i.t.ditd. črtim, toda le zarad matere, ki vedno trdijo, da so
take reči možem nepristojne; in zato tudi jaz moža s takimi malenkostimi trpinčim.
 
Vrstica 642 ⟶ 626:
pa preverjena, da tudi žena mora možu marsikaj žrtovati!
 
'''Jože.''' Zdaj govorite, kakor se spodobi!
 
'''Gabrijela.''' Ako iz ljubezni do moža ne mislim tako, moram že iz ljubezni do sebe tako misliti in ravnati, ker mož gotovo drugod nepoštenega veselja poišče, ako doma poštenega ne najde.
Vrstica 653 ⟶ 637:
Kader se znosi, je kmalu zopet dobra; tudi ljubosumnost kroti, kar more; volja je dobra, le meso je še slabo!
 
'''Gabrijela.''' Ljubi prijatelj! moj mož tudi ni tako strasten, pa saj ga poznate, ker sta prijatelja {{prelom strani}} od mladih nog; toda ko bi me tu pri vas našel, jeze bi ga bilo konec! (Nekdo trka.)
 
'''Jože''' (tiho). Kaj je neki to?
Vrstica 660 ⟶ 644:
 
'''Prejšnja. Ivan''' (zvunaj).
 
 
'''Ivan.''' Jože! odpri!
Vrstica 670 ⟶ 653:
'''Gabrijela.''' Konec me bo! (V omaro smukne.)
 
'''Jože''' (zaklene ter ključ v žep vtakne). Ob pamet pridem, ako ne bo tega kmalu konec! (Odpre srednja vrata.)
 
'''Ivan''' (vstopi). Vozovlak se mi je odpeljal, torej sem moral zaostati!
Vrstica 681 ⟶ 664:
'''Jože''' (za se). Da je nazaj prišel, mi nij ljubo!
 
'''Ivan.''' Kje je neki ključ ? Omaro bi rad odprl?
{{prelom strani}}
 
'''Jože.''' Ne vem, kje je!
 
'''Ivan''' (se okoli ogleduje). To je čudno, da ne veš.
Vrstica 710 ⟶ 693:
'''Jože.''' Slušaj me!
 
'''Ivan.''' E, kaj neki kvasiš?
 
'''Jože.''' Prosim te —
Vrstica 717 ⟶ 700:
 
'''Jože.''' Za božjo voljo! kaj bo pa zdaj?
{{prelom strani}}
 
==Ednajsti prizor.==
 
'''Prejšnji. Eliza''' (med vrati obstoji in gleda).
 
 
'''Ivan''' (osupnen nazaj stopi, in jezno gleda Gabrijelo).
Vrstica 731 ⟶ 713:
'''Ivan''' (oba ogledava, jeza ga zmaguje). To je strašna hudobija! (Obema roki odmakne.)
 
'''Jože.''' Nij tako, kakor se ti zdi!
 
'''Ivan.''' Da bi ne bilo tako! Moja žena sama z moškim v sobi — v omari zaprta! Kaj si morem
Vrstica 749 ⟶ 731:
'''Jože''' (za se). Za božjo voljo! tudi ta je tukaj! Zdaj nama pa Bog pomagaj!
 
'''Ivan.''' Vse mi je zdaj jasno; nijsem zastonj {{prelom strani}} sumil, da sta si vidva podobna v teh zadevah, kakor jajce jajcu!
 
'''Gabrijela.''' Dragi mož!
 
'''Ivan''' (hudo). Ali morebiti nij res, kar ti ocitamočitam!
 
'''Gabrijela.''' Vsaj poslušaj me!
Vrstica 781 ⟶ 763:
'''Ivan.''' Moji sumi nijso bili prazni!
 
'''Gabrijela.''' Le besedico

'''Eliza.''' Sram vaji bodi, grdina!
 
'''Jože''' (jezno). Za Boga slušajta in mirujta!
Vrstica 787 ⟶ 771:
'''Ivan.''' Oho! ti se drzneš, hudovati se! (Pred njega skoči.) To nezvesto stvar zavržem, tebi pa
gorjé! Ohladiti se hočem nad tabo!
{{prelom strani}}
 
'''Eliza.''' Prav je, tudi jaz tirjam maščevanje!
 
Vrstica 823 ⟶ 807:
 
'''Eliza''' (jo proč potegne). Ali se bojiš za svojega pajdaša?
{{prelom strani}}
 
'''Ivan.''' Dvigni sabljo!
 
Vrstica 832 ⟶ 816:
'''Gabrijela.''' Za Boga svetega vaji prosim! —
 
'''Ivan''' in '''Jože''' (se bijeta).
 
'''Gabrijela.''' Oh, mene bo konec! (Se na stol opre.) Eliza — zmota je tega kriva!
 
'''Eliza''' (omečena, ko vidi, da se bijeta). Nehajta, nehajta.! Ne prelivajta krvi!
 
==Dvanajsti prizor.==
Vrstica 850 ⟶ 834:
'''Ivan.''' Strani stopite!
 
'''Jože.''' Proč, Martin!
 
'''Eliza.''' Martin, pomirite ju.
 
'''Martin.''' Je li to šala, ali resnica?
 
'''Ivan.''' Česa iščete tu?
Vrstica 861 ⟶ 845:
 
'''Jože.''' Martin! s poti!
{{prelom strani}}
 
'''Martin.''' Ne umaknem se, morebiti sem jaz vsega kriv?
 
Vrstica 894 ⟶ 878:
'''Gabrijela.''' In potem sem se tebi hotela umakniti, — saj veš, da sem se bala, da bi kaj
hudega ne mislil, ker se tako rad prenagliš!
{{prelom strani}}
 
'''Ivan.''' Breme, kakor Golovec, se mi je od srca odvalilo!
 
Vrstica 927 ⟶ 911:
'''Eliza''' (prijazno). Ljubček! vendar le nij varno; priložnost greh dela!
 
<p align="center">(Zagrinjalo pade.)</p>
 
 
[[Kategorija:Dela leta 1870]]
[[Kategorija:Slovenska Talija]]
[[Kategorija:Dramatično društvo]]
[[Kategorija:Slovensko gledališče]]
[[Kategorija:Prevodi]]