Župan: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Kstrgar (pogovor | prispevki)
Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov= Župan | avtor= Miroslav Vilhar | izdano= | vir= {{fc|dlib|H8NZJG3H|s=5|dLib}} | dovoljenje= javna last | obdelano= }} <poem> Postava zverinam je nova podana, zatoraj si volijo urno župana; pa kaj jim volitve koristile so, na verbi nam sraka razlaga tako: Zberejo medveda; al medved je merha, zarobljen in kosmat od pete do verha; budil z godernjanjem prezgodaj jih je, in s tacami sodil, pravično al ne. In koj se oglasi jih sto: „Le-tá nam...
 
(ni razlike)

Trenutna redakcija s časom 23:23, 9. avgust 2021

Župan
Miroslav Vilhar
Viri: dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Postava zverinam je nova podana,
zatoraj si volijo urno župana;
pa kaj jim volitve koristile so,
na verbi nam sraka razlaga tako:

Zberejo medveda; al medved je merha,
zarobljen in kosmat od pete do verha;
budil z godernjanjem prezgodaj jih je,
in s tacami sodil, pravično al ne.
In koj se oglasi jih sto:
„Le-tá nam županil ne bo!“

Zberó si jelena; pa on rogovili,
prevzeten povsod med pervake se sili;
z rogato glavico je pač darovan,
al v glavi ošabni je malo možgan.
In spet se oglasi jih sto:
„Le-tá nam županil ne bo!“

Zberó si rujavca, iz šume lesjaka,
na kterem krivična je sleherna dlaka;
kupaval je sam in prodajal je sam,
da z ljudsko kervjo si napolnil je hram.
In spet se oglasi jih sto:
„Le-tá nam županil ne bo!“

Zberejo si zajca; al zajec neveden
za skerb in čast domovinsko ne vreden
ni póznal postave, se slednega bal,
ponoči je kimal, podnevi je spal.
In spet se oglasi jih sto:
„Le-tá nam županil ne bo!“

Zberejo si kosa po tem gospodarja,
al kos pa prezviti povsod se ukvarja;
žvižgával jim vedno iz enih je strun,
skoz okence vsako potikal je kljun.
In spet se oglasi jih sto:
„Le-tá nam županil ne bo!“

Zberejo si osla; pa osel zabiti
nobene po všeči ni znal oberniti;
z ušesi le miga in v prahu leží,
pa kjer se povalja, tam dlako pustí.
In spet se oglasi jih sto:
„Le-tá nam županil ne bo!“

Zberejo si palčka; al on je skakavček,
natihoma léta priliznjen hinavček.
Zverine je dražil, unemal prepir,
pobegnil iz loze je ljubljeni mir.
In spet se oglasi jih sto:
„Le-tá nam županil ne bo!“

Od tadaj zverina, tako zapeljana,
po svetu širocem si išče župana;
če pravega bo pripeljala na dom,
prijatli! poročil al pisal vam bom!