Štempihar mlajši: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
UrsGa (pogovor | prispevki)
UrsGa (pogovor | prispevki)
Vrstica 608:
'''Prejšnja. Jurij.'''
 
'''Jurij''' (prišedši skozi sredo): Še vedno mi ne gre v glavo, da bi bila Cenkina trditev resnična. Oni stari gospod naj bi se mnel postavljati na glavo? Če ga človek samo pogleda, bi uže dejal, da kaj tacega storiti ne more. Hočem vendar malo pogledati skozi ključanico, morebiti prav zdaj zopet kaj neverjetnega počenja. (Se približa vratam ter zre skozi ključanico.)
Jurij (prišedši skozi sredo): Še vedno mi ne
gre v glavo, da bi bila Cenkina trditev resnična.
Oni stari gospod naj bi se mnel postavljati na
glavo? če ga človek samo pogleda, bi uže dejal,
da kaj tacega storiti ne more. Hočem vendar
malo pogledati skozi ključanico, morebiti prav
zdaj zopet kaj neverjetnega počenja. (Se približa
vratam ter zre skozi ključanico.)
29
Kri čaj (stopi k Jurju ter mu potika na ra¬
mena).
Jurij (se brzo okrene): Kaj ukazujete?
Kri čaj: Ali je pri vas običaj, poizvedavati
druzih ljudij skrivnosti.
J urij: Oh, veste, tega sicer ne storim nigdar.
Toda, tukaj je nekakšen poseben slučaj, posebna
izjema.
K ričaj: Kako to?
Jurij (skrivnostno in poluglasno): Gledite, tu
notri stanuje star gospod, kateri je bil danes pri¬
šel in kateri menda zna na vsekakšne načine
prekopicevati se, kakor mi je pravila Cenka. Ta
gospod je namreč voditelj družbi umeteljnih ja¬
hačev ter stoji —
K ri č a j (mu prekine besedo): Kaj je ?
J u rij: Voditelj družbi umeteljnih jahačev
ter stoji —
K ričaj (kakor zgoraj): Ali to veš na tanko?
Jurij: I kako bi ne; povedal mi je bil sam.
K ri č aj (besen): Tisoč vragov! Ta je lepa.
Naposled je bil oni uže prej pri županu, nego
li jaz —
Jurij: To mi nij znano!
Kričaj: Tri sto medvedov! Taka neprilika
se more pripetiti jedino le meni. — Onemu po¬
tepuhu pak hočem vsekako priti do živega!
30
Mišjak (približujoč se): Gospod voditelj,
čemu se toliko vznemirjate? —
Kri čaj (teško skrivajoč svojo srd): Ej, nij
nič, nij nič. (Zase.) Temu pač ne smem ničesar
ovaditi, sicer mi ga moj tekmec izpred nosa pre¬
vzame. (Glasno Juriju.) Hej, fante, prinesi mi ste¬
klenico soda-vode. Moram si razdražene živce ne¬
koliko umiriti, sicer bi se lehko primerila kakšna
nesreča.
Jurij (zase): Kaj pa je zdaj zopet temu?
Sam večni Bog vedi!
Kričaj (besen): Sode mi prinesi!
Jurij: Takoj! (Otide skozi srednja vrata.)
Mišjak: Izvolite mi vendar povedati —
Kričaj (posiljeno miren): Časih mi kri udarja
v glavo. (Zase.) Ta nema vedeti ničesar, kajti
morebiti bi se potem utegnil premisliti ter bi mi
ušel naravnost v nasprotnikov tabor. (Otide.)
Mišjak (sam); Oj, kaj še vse bode iz tega!
Ako izve, da ne umejem telovaditi, imel bodem
z njim velike sitnosti, kajti vse kaže, da mu je
telovada zelo važen predmet. (Otide za Kričajem.)
{{prelom strani}}
'''Kričaj''' (stopi k Jurju ter mu potrka na ramena).
 
'''Jurij''' (se brzo okrene): Kaj ukazujete?
 
'''Kričaj:''' Ali je pri vas običaj, poizvedavati druzih ljudij skrivnosti.
 
'''Jurij:''' Oh, veste, tega sicer ne storim nigdar. Toda, tukaj je nekakšen poseben slučaj, posebna izjema.
 
'''Kričaj:''' Kako to?
 
'''Jurij''' (skrivnostno in poluglasno): Gledite, tu notri stanuje star gospod, kateri je bil danes prišel in kateri menda zna na vsekakšne načine prekopicávati se, kakor mi je pravila Cenka. Ta gospod je namreč voditelj družbi umeteljnih jahačev ter stoji –
 
'''Kričaj''' (mu prekine besedo): Kaj je?
 
'''Jurij:''' Voditelj družbi umeteljnih jahačev ter stoji –
 
'''Kričaj''' (kakor zgoraj): Ali to veš na tanko?
 
'''Jurij:''' I kako bi ne; povedal mi je bil sam.
 
'''Kričaj''' (besen): Tisoč vragov! Ta je lepa. Naposled je bil óni uže prej pri županu, nego li jaz –
 
'''Jurij:''' To mi nij znano!
 
'''Kričaj:''' Tri sto medvedov! Taka neprilika se more pripetiti jedino le meni. – Onemu potepuhu pak hočem vsekako priti do živega!
{{prelom strani}}
'''Mišjak''' (približujoč se): Gospod voditelj, čemu se toliko vznemirjate? –
 
'''Kričaj''' (teško skrivajoč svojo srd): Ej, nij nič, nij nič. (Zase.) Temu pač ne smem ničesar ovaditi, sicer mi ga moj tekmec izpred nosa prevzame. (Glasno Juriju.) Hej, fante, prinesi mi steklenico sóda-vode. Moram si razdražene živce nekoliko umiriti, sicer bi se lehko primerila kakšna nesreča.
 
'''Jurij''' (zase): Kaj pa je zdaj zopet temu? Sam večni Bog vedi!
 
'''Kričaj''' (besen): Sóde mi prinesi!
 
'''Jurij:''' Takoj! (Otide skozi srednja vrata.)
 
'''Mišjak:''' Izvolite mi vendar povedati –
 
'''Kričaj''' (posiljeno miren): Časih mi kri udarja v glavo. (Záse.) Ta néma vedeti ničesar, kajti morebiti bi se potem utegnil premisliti ter bi mi ušel naravnost v nasprotnikov tabor. (Otide.)
 
'''Mišjak''' (sam): Oj, kaj še vse bode iz tega! Ako izvé, da ne umejem telovaditi, imel bodem z njim velike sitnosti, kajti vse kaže, da mu je telovada zeló važen predmet. (Otide za Kričajem.)
{{prelom strani}}
 
==Petnajsti prizor.==