Wikivir

Sestram in bratom onkraj: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 3:
| avtor= Joža Bekš
| izdano = ''{{mp|delo|Slovenski narod}}'' 16. april {{mp|leto|1922 (55/88)}}
| vir= {{fc|dlib|37253121|s=18, 2|dLib 88}}
| dovoljenje= javna last
| obdelano= 4
}}
 
<poem>
1.
 
1.
Ali sedli beli labudovi
Ali sedli beli labudovi v gore naše so, premili gostje,
 
da bi sočno travico popasl
v gore naše so, premili gostje,
i, da bi spili biserno vodico? Ali vzklili beli so cvetovi
 
in prepredli naših gor vrhove,
da bi sočno travico popasli,
da ogreli naše bi devojke.
 
naše jadne, miljene devojke?
da bi spili biserno vodico?
 
Ali vzklili beli so cvetovi
 
in prepredli naših gor vrtove,
 
da ogreli naše bi devojke?
 
 
 
Niso sedli beli labudovi
 
Nišo sedli beli labudovi
v gore naše, naši mili gostje,
 
da bi sočno travico popasli,
 
da bi spili biserno vodico;
 
in cvetovi v gorah niso vzklili,
da ogreli naše bi devojke,
naše jadne, miljene devojke. —
 
Ali žalost sela je objela,
da ogreli naše bi devojke.
žalost črna, in odkod je prišla?
 
 
 
Ali žalost sela je objela, žalost črna, in odkod je prišla?
 
Ali zgnetli so se vranci črni
po dolinah, da bi Sočo spili,
vranci črni, in odkod so prišli?
Ali zbrali so se črni dimi,
da bi dvore bele zakaadili,
črni dimi, in od kod so prišli?
 
Jao, zgnetli so se črni vranci,
po dolinah, da bi Sočo spili, vrenel črni, in odkod so prišli?
let že sedem pijejo nam Sočo,
 
črna žalost sedem let tuguje,
Ali zbrali so se črni dimi, da bi dvore bele zakadili,
 
črni dimi, in odkod so prišli?
 
 
 
Jao, zgnetli so se črni so se črni vranci,
 
let že sedem naše bele dvore
liže plamen in poji jih z dimom. —
 
liže plamen in poji jih z dimom.
 
Jao, naše ve doline tihe!
 
Jao, naši beli dvori, jojme!
Soča naša, joj prejojme, jao! —
 
2.
Soča naša, joj prejojme, jao!
Žalost, neizmerna tuga
 
v vaša sela in domove
 
privihrala je od juga. —
 
2.
 
Žalost, neizmerna tuga
 
v vaša sela in domove
 
prihrala je od juga.
 
Povezali so zvonove,
 
v večni Rim so jih poslali,
 
a nazaj jih niso dali...
 
 
 
Veliki četrtek, petek,
 
osmo leto že se vrača,
zdi pa se, da le začetek
je gorjupega trpljenja
vašega in daleč še
Velike sobote dan. —
 
zdi paZđi se, da letoda začetekmoč zvonarja
nikdar preje ne odjenja,
dokler iz svobode brona novega ne vlije zvona
vam, ki bo čez hrib in plan
blagovest donel vstajenja.
</poem>
 
[[Kategorija:V javni lasti]]
je gorjupega trpljenja
[[Kategorija:Slovenski narod]]
 
[[Kategorija:Podlistki]]
vašega in daleč še
[[Kategorija:Jože Bekš]]
 
[[Kategorija:Pesmi]]
Velike sobote dan.
[[Kategorija: Dela leta 1922]]
 
 
 
Zdi se, toda moč zvonarja nikdar preje ne odjenja,
 
dokler iz svobode brona
 
novega ne vlije zvona
 
vam, ki bo čez hrib in plan
 
blagovest donel vstajenja.
Pridobljeno iz »https://sl.wikisource.org/wiki/Sestram_in_bratom_onkraj«