Črtice (Žiga Laykauf): Razlika med redakcijama

| avtor= Žiga Laykauf

| izdano= ''{{mp|delo|Slovenski narod}}'' {{mp|leto|16. december 1912 (45/289)}}

| dovoljenje= javna last

| obdelano= 4

}}

 

 

Z jasnega neba se je smehljalo žarko sonce, tako zelo se je smehljalo, kakor da so na zemlji vsi ljudje srečni, kakor da jim ono samo {{redakcija|izpoljni|izpolni}} vse njih težnje in cilje. Kolikokrat se še bolj na glas zasmeje, kadar vidi marsikaterega zemljana iti mimo sreče, a je ne opazi. Pa zakaj bi se mu ne nasmehnilo takrat lice? Saj je sreča vendar pripravljena tudi za drugega.

Mož, zakaj si vrgel srečo od sebe? Kaj ne, če bi vedel!

 

 

Težko je bilo njegovo življenje, borno in bedno. Težavna so bila pota njegovega življenja, mučna in trnjeva. Trpeti je moral glad in žejo, izsesane so bile njegove moči.

»Človek se postara,« je odgovorila vdova, njegova sorodnica. »Umakniti se moramo mladim ... Nismo za drugam, kakor med staro šaro.«

 

 

»Smrt nas reši vseh muk in težav.«

 

 

Odhitel je zopet v jesenski burji v svoje bivališče, v hlev na slamo ...