O ljubezni in zakonu: Razlika med redakcijama

<center>Ljubezen je iluzija, da je izvoljenka najlepša, ali da je izvoljenec čisto drugačen kot vsi drugi.<center>

<center>Noben mož ni prestar, da bi se ne ozrl za žensko, nobena žena ni tako grda, da bi ne upala dobiti moža.<center>

<center>Samec je mož, ki žensko čim dalje bolj potrebuje in je vendar čim dalje bolj zadovoljen, da še vedno ni oženjen.<center>

<center>Največja sreča v ljubezni je, če je izvoljenko poročil kdo drugi.<center>

<center>Najbridkejše v zakonu je, da misli žena, da so vsi možje prav tako ali pa še bolj neumni.<center>

<center>Nekdaj je imel en mož eno ženo in šest otrok. Danes ima lahko šest žen, a nič otrok.<center>

<center>Ljubosumnež si domišlja, da imajo drugi moški tudi tako slab okus kakor on.<center>

<center>Življenje ženino je počasno degeneriranje moževo.<center>

<center>Ženska ljubosumnost sega tudi preko groba, moška pa le do spalnice. K sreči ženske lahko odpuščajo, a težko pozabljajo.<center>

<center>Ženske imajo izvrsten spomin za vse, česar kdo zanje ni storil, a čudovito slab za vse, kar je kdorkoli kdajkoli zanje storil.<center>

<center>Ženska joka največkrat zato, da razžalosti srce drugim.<center>

<center>Za moža je grenko ljubiti neljubljen, a še grenkeje je zanj, ako je ljubljen še vedno, ko sam že davno več ne ljubi.<center>

<center>Ženska, ki mirno brez ugovora posluša, kadar se hvali drugo žensko, se stara.<center>

<center>Ljubeznivosti, katere izkazuje žena možu javno, so namenjene brez dvoma komu tretjemu.<center>