Samorastniki: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dvakrat l v 1 |
m |licenca=javna last, tn |
||
Vrstica 4:
|opombe= Besedilo je leta 1990 preskeniral in ga avgusta 1999 pripravil za splet Miran Hladnik.
|vir=http://www.ijs.si/lit/samorast.html-l2
|licenca=javna last
}}
{{wikipedija}}
Vrstica 27 ⟶ 28:
"Sami nimamo nič; ubogi najemniki smo."
Starka je bila zanimiva. Ko sva jo pomirila, da ji ne bova na težavo, se ni na njenem rumenkastem širokem licu sicer nič spremenilo, ali po zgibih njenega telesa sva spoznala, da ji je padel kamen s prsi. Po njeni zunanjosti bi bilo težko uganiti njeno starost. Po svoji že precej zgrbljeni izsušeni postavi bi mogla imeti tudi osemdeset let, po gibčnosti dvajset let manj, a po njenih živih neizgorelih očeh ter po še gostih, komaj na rahlo posrebrenih laseh bi ji človek prisodil še deset let manj. Vidno zadovoljstvo ji je tudi šinilo čez razorano lice, ko je
Ko je starka po nekaj besedah utrujena sedla na prvo prečnico strmih, zakajenih stopnic, ki so iz veže vodile na podstrešje, sva spoznala, da ji nisva v napotje. Duh sajastih sten in njih prijetni hlad sta naju objela z vso domačnostjo, da sva se tudi midva usedla pred starko na nizki prag preddverja.
Vrstica 587 ⟶ 588:
"Vse se bo še preložilo, nič še ni zamujenega, Ožbej."
"Da, toda vzeti se morava in vse bo še dobro! Karnice ne morejo biti več moje, kar nič ne
Po vsaki taki težki pijanosti se je Ožbej poslavljal od svoje družine z besedami:
| |||