Veverica z zlatimi zobki: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 25:
Zdaj je bilo zvitorepki dovolj. Skočila je na noge in ji zagrozila:
A veverica se ni dala ugnati. Imela je sebe za strašno imenitno gospo, pa je lisici še kar naprej nagajala:
Vrstica 46:
Ko je bila skodelica prazna, se je lisica oddahnila rekoč: »Zdaj mi je pa odleglo! Saj takšnega čaja kot ga skuhate vi, nihče na svetu ne zna. Do smrti vam bom hvaležna.« Pri tem pa je ves čas premišljevala, kako bi prišla z besedo na dan.
Čeprav ni sraka čisto verjela lisici, jo je vendar strašno zamikalo, da bi v hišo dobila zaklad.
Vrstica 63:
»Nič lažjega,« je rekla lisica. »Zleteli boste na oreh in ker jih zmerom kaže, tudi v spanju, ju ne bo težko izruvati. To naj vam bo za plačilo, ker ste me tako lepo postregli s čajem.«
Tačas se je stemnilo in lisička je pomislila,
»Zletite mi na hrbet,« je ukazala sraki, "stopala bom počasi, dokler ne dospeva do oreha, kjer prenočuje. Potem boste vi vzleteli na krošnjo, jaz pa bom spodaj čakala, da vidim kako ste opravili."
Vrstica 73:
»Tamle na orehu spi,« je rekla lisica in iz daljave pokazala drevo na katerem je prenočevala veverica. In ker je lunin žarek padal prav na njeno glavico, je sraka že od daleč opazila, kako se njena zlata zobka leskečeta v mesečini.
Ko je lisica opazila, da se sraka ne zmeni več zanjo, je zaklicala v noč: »Drago sem ti plačala ta tvoj zanikrni čaj, res. Pa tudi veverici sem se pošteno oddolžila za njeno oholost.«
|