S cepinom in vrvjo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 239:
Komaj smo prišli na Ramo, že je priletel prvi kamen z vrha. Najina družba je odšla proti Kraljevemu sedlu, midva sva jo pa ubrala na Cedeški ledenik. Naenkrat zaropota nad nama in kakor otroška glava debel kamen prifrči vodniku mimo ušes; za njim pa se je usula toča drobnejšega kamenja. Piggera je za nama vpil, da naj hitiva, toda takrat sva bila že v največjem diru, oziroma na najhitrejši vožnji. Naslonjena na cepin, sva dričala bliskovito po strmini. Menila se nisva prav nič, če imava pod nogami sneg ali led, vedela sva le to, da sva tem varnejša, čim preje sva doli. Naenkrat se mi zatakne dereza za kamen, ki je tičal v snegu, in padem vznak, mimo mene pa pridrevi vodnik. Urno
zagrabim vrv, da bi me vodnik ne obrnil, ker sem imel vozel na
*
strani, in drčim kar sede navzdol. Toda tudi vodnik pade na zadnjo oplat. Pobirati se nisva utegnila, še noge sva dvignila, da je hitreje šlo, in naenkrat sva bila na ravnem Cedeškem ledeniku. Kamenje je še vedno po malem frčalo, za kar se pa nisva dosti brigala, ker sva se mu na širokem, kakor miza ravnem ledeniku lahko umikala.