Zaprta smrt: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran z vsebino: <!-- Vstavljeno s popolnim pomočnikom -->{{naslov|prejsnji=Veronika z malega grada|naslov=Zaprta smrt|poglavje=Slovenske legende|avtor=Anton Medved|naslednji=Lesena riba|s…
 
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
<!-- Vstavljeno s popolnim pomočnikom -->{{naslov|prejsnji=Veronika z malega grada|naslov=Zaprta smrt|poglavje=[[Slovenske legende]]|avtor=Anton Medved|naslednji=Lesena riba|spisano=[[Uporabnik:Maja Kljajič|Maja Kljajič]] in [[Uporabnik:Mateja Jagodič|Mateja Jagodič]]|izdano={{COBISS|46920}}|vir={{COBISS|46920}}|licenca=javna last|obdelano=4}}
 
 
 
<poem> '''Zaprta smrt'''
 
K svetemu Tomažu naj počiva malo,
pride dekla božja, ljudošečna kosa!
zlo užejala jo Jej in pij al' pa ne,
je človeška košnja. bolj ne bos životna,
Svetega Tomaža dokler kaj ljudi je,
krčma ti je dobra, tud' ne bo te konča."
vina ga poprosi,
ne diši ji voda: Sedem let je smrti
"Ti imaš tol'ko vina, vedro ječa grozna.
trda duša skopa, Sedcm Jet kopali
pa ga nič ne daš mi, niso en'ga groba.
Toma, trdi Toma!"
 
Bog Tomažu poslje
V klet jo pelje polno, angelskega posla:
v sredo tja sodovja: "smrt izpusti! Strašna
"pij ga, ij do sita, vpije k meni tožba.
rebrna strahota!" Kakšen je nasledek
tvojega zapora?
K sodu naglo plane, Bolj ko pred potopom
odmaši ga ročna; zemlja je hudobna;
srkne - sod je prazen. kdo je, da bi mu bila
To je pivka močna. mar zapoved božja?
Tolovaji vsi so,
K drugmu sodu sine, rod ves — ena zloba.
odmaši ga ročna; Zla le ura solnčna,
srkne — sod je prazen, doba zla polnočna:
to je pivka mocna! Kaj se nam je bati,
saj strahu ni groba!
K tretjemu blahutne Le poglej okoli
odmasi ga ročna; kaka reva grozna!
srkne - sod je prazen;
to je pivka močna!
 
Starci zitja trudni
Čak', zavoljo tebe ProsiJ° umora.
se mi ne izprazni mošnja!" slabl zavoljo silnih
Havt! Po njej z rokami, si želijo konoa.
v sod zmaši jo Toma. a nihče ne pride»
žal'je družba božja;
"Tukaj notri bodi, le poglej okoli,
žena grozonosna kaka reva grozna!"
In Tomaž spregleda,
reši smrt zapora.
Mro življenja siti,
pojenjuje zloba —
S pravljico to mati
me je še otroka
vračala od straha
smrti in pa groba.
Vam pa jo prebira
glasno struna moja,
in predmct podaja,
fantaziji bogat.</poem>