Primož Trubar (Anton Aškerc): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 149:
po gorah in dolinah. Vse stvari
začutile trenutek so veliki:
pomlad je prišla zlata k nam, pomlad! </poem>
 
<poem>Pomlad prečarala je tuđi morje.
 
<poem>Pomlad prečarala je tuđi morje.
Prekrasno lice Adrije ponosne,
ki zimski ga vihar izpačil često
Vrstica 161 ⟶ 160:
ko bujnoudna mlada Benečanka
zelenomodra Adrija, kedar
pomladnji veter boza ji telo ... </poem>
 
 
<poem>Nad Trstom danes solnce iz višav
pripekalo gorkó je nenavadno.
Sedaj se bliža morju sinjemu
goreča zlata krogla. Še trenutek —
in potopí v valovih se njegovih. </poem>
 
<poem>Na vrtu svojem pod košatoj lipoj
 
<poem>Na vrtu svojem pod košatoj lipoj
sedi na klopi stari škof Bonomo.
Molitvenik leži pred njim zaprt
Vrstica 186 ⟶ 183:
izpirajo, popravljajo si mreže;
in drugi solnčijo se po nabrežju
al poležavajo po čolnih svojih ... </poem>
 
<poem>Od morja je zapihal veter svež,
 
<poem>Od morja je zapihal veter svež,
hladeč razbeljeno zidovje mestno.
Večerni piš dé dobro tudi škofu.
Vrstica 199 ⟶ 195:
zasliši šum korakov, in ta hip
duhovnik mlad, širokopleč, krepàk,
oblečen v črn talar, stoji pred njim. </poem>
 
<poem>»Ti, Trubar?! Dobro došel! Sem prisedi
 
<poem>»Ti, Trubar?! Dobro došel! Sem prisedi
na moji strani! Kaj je novega?
No, danes pel tvoj zbor je zopet krasno
Vrstica 212 ⟶ 207:
Od doma mora sin, ko je dorasel;
poskušat mora iti svojo moč,
učiti in boriti mora se ...«</poem>
 
<poem>Na mizo gledal je duhovnik mladi
 
<poem>Na mizo gledal je duhovnik mladi
z obličjem resnim in zamišljenim.
Po strani ga motril je škof Bonomo
Vrstica 225 ⟶ 219:
Kostanjevi lasjé so padali
s temena mu, obraz je zagoreli
obrobljala mu prva rusa brada. </poem>
 
<poem>Globoko vzdihne Trubar, in poljubi
 
<poem>Globoko vzdihne Trubar, in poljubi
vladiki staremu rokó koščeno.
Obriše solzo si, ki na skrivaj
Vrstica 242 ⟶ 235:
Potem sem romal na cesarski Dunaj.
Študent slovenski bil sem Vam ubog
v latinskih šolah, da se Bog usmili!</poem>
 
<poem>Tri dobre vendar imel sem rečí:
 
<poem>Tri dobre vendar imel sem rečí:
izvrstni svoj želodec, bistro glavo
pa pevsko grlo. S petjem svojim služil
sem kruha si po hišah dunajskih.
In pesmi moje, dobri moj vladika,
so naklonile meni milost Vašo ...« </poem>
 
<poem>»Ne samo petje tvoje, ljubi Primož,
 
<poem>»Ne samo petje tvoje, ljubi Primož,
no tuđi čisti tvoj značaj, življenje
pošteno tvoje in pa tvoja pridnost!« </poem>
 
 
<poem>»»Bilà je zame sreča, da tačas
na Dunaju ste škofovali Vi.
Kako še živo pomnim tisti dan!
Vrstica 278 ⟶ 268:
za svečenika, preskrbeli mi
pastirsko prvo službo v daljnem Celju.
Kako se naj zahvalim Vam dostojno?««</poem>
 
<poem>»Zahvala, Primož, ti si meni sam!
<poem>»Zahvala, Primož, ti si meni sam!
Kako vrtnarju svojemu drevo
naj zahvaljuje se za skrb in trud?
Vrstica 309 ⟶ 298:
pa naj črtijo te nevedneži,
pa naj preganjajo te farizeji
in zlobneži ti naj grozijo s smrtjo! </poem>
 
- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
 
<poem>Čas naš je resen. Star sem že, a čutim,
da res poraja doba nam se nova.
Veš, prav tako je kakor zdaj spomladi.
Vrstica 363 ⟶ 352:
Pomladno vreme, jeli, dragi Primož?
Kaj izvali iz kaosa se tega,
ti videl bodeš, ti še doživiš!</poem>
 
- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
 
<poem>Glej, tam-le v luki ladjo, ki odhaja!
Ko ptica je peruti bele svoje
razpela vetru jadra velikanska.