Primož Trubar (Anton Aškerc): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 428:
Živahen sejm je danes v Celju, res.
Jesensko solnce z žarki toplimi
z nebá obseva sliko pestrobojno.
▲<poem>Na senčnem vrtu tam pred »črnim grozdom«
ob Graški ulici sedijo pivci.
Krčmar si mane roke zadovoljen.
Vrstica 439 ⟶ 438:
Razgrelo je sejmarje rujno vince,
razvezalo jezike jim okorne.
Razgovor plete se med njimi glasen.
▲<poem>Prvi sejmar.
Hej, to je sejm! Ze več let nisem videl
na dan današnji kupčev toliko.
Kaj prišlo je Hrvatov, Nemcev, Lahov!
Kar trgaj o za našo se živino.
Prav dobro sem prodal voličke svoje.
▲<poem>Drugi sejmar.
Resnica je! Veš, sosed, tudi jaz
ponesem nekaj si domov dobička;
Vrstica 460 ⟶ 457:
in če upreš se, vklenejo te v klado.
In ko so te izstradali po ječah,
ženó te lačnega na trdo tlako.
Pomagaj, siromak si, če si moreš!
Pa nekaj si pozabil, ljubi boter!
Vrstica 469 ⟶ 465:
za nas so sila dragi, — takšni namreč,
ki nam pošiljajo sedaj jih škofi
na fare za pastirje ...
▲<poem>Vsi.
▲Res je, res je! </poem>
▲<poem>Četrti sejmar.
Naš župnik, na primer, kaj mislite,
nedeljo za nedeljo bere nam
Vrstica 484 ⟶ 478:
le biro svojo kar izpred oltarja.
Na leco si ne upa tolsti mož;
podrla bi nemara se pod njim ...
▲<poem>Peti sejmar.
Kaj župnik vaš! Lahko ste zadovoljni.
Rojak je vaš in z vami govorí
Vrstica 493 ⟶ 486:
In kadar bere sveti evangelj,
vsa smeje cerkev godlji se njegovi
slovensko-nemški. To je služba božja!
▲<poem>Šesti sejmar.
Naš fajmošter pa črn je neki Lah.
In lepo mlado ženko vam ima
Vrstica 504 ⟶ 496:
Hihi, naš fajmošter, gospod Džovani
in pa njegova kuharica Mica!
Lep par, prijatelji, lep par! No, pijmo!
A vi Celjani menda ste srečnejši.
Pred svetim Maksimilijanom davi
Vrstica 515 ⟶ 506:
in pridige celo ujel sem kos.
Govoril je slovensko mašnik mlad.
Odkod je prišel k vam ta beli vran?
▲<poem>Krčmar.
Ta mladi pridigar gospod je Primož
in piše se za Trubarja, da veste!
Vrstica 539 ⟶ 529:
naš dobri Primož dviga me le k sebi,
tolaži me, z usmiljenoj rokój
mi kaže sam rešilno pot pokore ...
▲<poem>In za bokalom vina nov bokal
prihajal je na mizo. Dobre volje
so kmetje, in čimdalje, tem glasneje
Vrstica 549 ⟶ 538:
pa desetino in duhovščino,
pa turške boje in pa Trubarja,
gorečega kaplana celjskega ...
* * *
ima lekarnar Klaus nocoj spet goste.
Prijatelja sedita pri večerji
Vrstica 563 ⟶ 552:
In gospodinja z mladoj hčerkoj Barboj
se trudita postreči gostoma
z vsem, kar premore kuhinja in klet.
▲<poem>Zvenčijo polne čaše v pozno noč.
▲In reče vmes se marsikaka modra. </poem>
▲<poem>»Ad multos annos, capellane Prime!« -
napiva mu Ungnad — »še dolgo let
ostanite pri nas, in ljudstvo naše,
pri moji duši, izpregleda končno,
kaj evangelj je in kaj prazna vera!«
moj ljubi Primož!«« pritrdi lekarnar —
»ti naš si prerok in ti up si naš!
Vrstica 591 ⟶ 577:
Zato nazivajo te krivoverca.
Ni bil li farizejem in pismarjem
sam Kristus krivoverec svoje dni?
- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
In kadarkoli prideš, si mi ljubši.
Poznam te, Trubar. Kremenit značaj
Vrstica 605 ⟶ 591:
nikoli in nikomur. Vodi nas
in mi korakamo za tabo vsi,
makari skoz nevihto in vihar! ...««
▲<poem>»Prijatelji, jaz mislim« — pravi Ungnad —
»da škof ljubljanski, modri Krištof Ravbar,
vrednost priznava Vašo, dragi Trubar!
Vrstica 617 ⟶ 602:
če uresniči se, kar pravijo,
da pridete v Ljubljano. V stolno cerkev
poklicati Vas bojda hoče škof ...«
▲<poem>Vsa družba je umolknila osupla
po teh besedah vicedomovih,
in vsi otožni so ozrli se
na Trubarja, ki tudi sam je nem
in resen gledal pred seboj na mizo.
▲<poem>»Somišljeniki!« — zdaj spregovori —
»vem, da me ljubite, in hvala vam!
Rad sem med vami, in če obistini
Vrstica 639 ⟶ 622:
al nisem dolžen, da pokažem drugim,
kod vodi prava pot iz teme zmot?
Gorje jim pa, če slepce vodi slepec!
studenec kalni, iz katerega
izvira toliko nesreč na svetu,
Vrstica 695 ⟶ 677:
T6 hočem! Čakajo me borbe. Vem.
A ne bojim se. Pride naj karkoli,
pripravljen sem na boj za narod svoj!«
▲<poem>Razgrel se je kaplan Maksimiljanski.
Oči navdušene so plamenele
in bliskale se mu izpod obrvij
Vrstica 704 ⟶ 685:
ko za kozarec zopet je prijel,
da trkne z družboj, ki očarana
poslušala izpoved je njegovo.
zavladala tišina je slovesna.
In Klaus, njegova žena in baron
| |||