Tujci: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 48:
»Oj Ana, nič ne bledem; to bo še vse lepše, kakor misliš! Glej, Ana, jaz te imam neizmerno rad, ker si tako naivna. Tako se mi zdiš s svojo globoko resnobo kakor moj brat, ko je še platno prodajal, pa si je del cilinder na glavo ter kadil iz očetove pipe-«.
Opazil je, da jo je razžalil: od
»To so lepi komplimenti; kdor bi te poslušal, bi si nikoli ne mislil, da si zaljubljen vame. - Kaj misliš, da ti nisi smešen? «
»O, to še ni nič, kar tukaj vidiš! Da bi me ti poslušala, kadar sem sam, da bi pogledala skozi okno mojih domačih misl! Ana, stante pede bi se okrenila od mene! - Ko bi ne bil smešen v svojih mislih, kako bi bil umetnik? Smešno je vse tisto, kar ni v zvezi z vsakdanjim kruhom... Tvoj greh je, Ana, če sem zavil zdajle na cesto dolgočasnih besedi!«
Plast svetlobe, ki je padala na klavir, se je ožila, dvigala se je više ter je naposled hipoma izginila. Po sobi se je razlil še temnejši mrak; kdor bi stopil vanjo, bi ne razločeval obrazov. In Slivarja se je polastilo neopazno neko zadehlo čustvo, ki mu je bilo zoprno in ki se ga je bal. Privil je Ano tesno k sebi, a komaj se je dotaknil z ustnicami njenega obraza, je vstal, stopil k oknu ter privzdignil nekoliko rulete.
»Ali se ti ne zdi, Ana, da bi se napotila malo na izprehod? Zdaj je hladneje; sonce je že visoko na strehi...«
| |||