Wikivir

Vrnitev (Dragotin Kette): Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Wailer (pogovor | prispevki)
1.716 urejanj
m rektgr
Patricia (pogovor | prispevki)
1.470 urejanj
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{naslov
| prejšnji=Noč Trenutekna poljani
| naslednji=Čuj Blarneysanje stonemi
| naslov= {{PAGENAME}}Vrnitev
| poglavje= ([[TopolPoezije samujoč(Kette)|Poezije]])
| avtor= JosipDragotin Murn - AleksandrovKette
| opombe=
}}
 
<poem>
In zopet je danes prekrasen dan
Grom, bliski temo preletavajo,
in kakor v nekdanjih dnovih
in dež lije na zemljo;
na kapiteljnu sveti mi zlati križ
v kmečki hiši še zdaj ne spavajo
pa se koplje tam v mirnih valovih.
trije bratje nocoj.
 
Ej, valovi, svedoki mi srečnih dni,
Trije bratje in oče sedijo,
kaj ste še vedno tukaj v pogorju?
za mizo sedijo nocoj,
Ne, motiš se, motiš, že davno oni
za mizo pred lurško Marijo
tam v črnem morju plavajo.
in najstaršega sodijo.
 
Ob pisano ladjo pljuskajo tam,
"Nisi več otrok in sin ne moj,
pustia nas, pojdinjimi inletijo Bog s tebojdelfini,
veselijo se, ne želijo si
v hiši zate več prostora ni,
po stari domovini.
oče je, ki ti tako govori."
 
Nič več te ni, ljubica prejšnih dni,
"Pusti nas, pojdi in Bog s teboj,"
v meščank naših pisanem krogu ...
ponovijo sinovi še, bratje takoj.
na drobnem pesku, na trgu več,
ni v mirnem, sanjavem te logu.
 
Ej, Bog ve, kje rasteš, raskošni moj cvet,
"Hodil po svetu do zdaj si okrog,
kje nad tabo drhtijo metulji,
pustil nas, pojdi, odpusti ti Bog,
e, Bog ve ... No, dnevi nekdanji lepi
človek zgubljen si, ko smrt si plašan,"
so davno preminuli.
starši brat de mu, ko noč ves teman.
</poem>▼
 
"Človek zgubljen si, ko smrt si plašan,"
ponovijo še drugi, podijo ga stran.
 
"Dom si zapravil, denarja nam,
priti nazaj spet bilo te ni sram,
pusti nas, pojdi, da se Bog ne zjezi,"
srednji že de mu ko grom iz noči.
 
"Pusti nas, pojdi, da se Bog ne zjezi,"
stopi mlajši tu prednje, tako govori:
 
"Čujte me, bratje, in, oče vi,
on je naš, z nami naj spet živi!
Kar je vzel, dal bo spet Bog..."
in molk je zavladal sred sprtih otrok.
 
"Kar je vzel, dal bo spet Bog..."
in molk je še vladal ko v grobu okrog.
 
Trije bratje in oče sedijo,
za mizo sedijo in plakajo,
bela krsta in sveče bleščijo...
za najstaršim mi plakajo.
▲</poem>
 
[[Kategorija:Pesmi in romance]]
Pridobljeno iz »https://sl.wikisource.org/wiki/Vrnitev_(Dragotin_Kette)«