Krajnska pismenost: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 11:
}}
V javnih šolah se imajo upotrebovati samo predpisane knjige, na kterih je natisnjen pečat šolskiga zaloga, razun posebniga dovoljenja ministerstva bogočastja in uka; in te knjige se ne sme dražje prodavati, kakor je na prvi strani zaznamovano.
== Vvod ==
''Pismenost'' je znanje svoj jezik govoriti in pisati.
Pismenost uči tedaj prav govoriti in pisati.
Za pisanje je treba znati čerke; za govorjenje je treba znati vsaktere besede in njih vezanje med seboj.
Za tega voljo govori pismenost nar poprej od ''čerk'', potem od ''besed'' in njih ''vezanja''.
== Pervi odsek. ==
=== <i> Čerke </i> ===
==== Pervo poglavje ====
===== Njih število in pomem. =====
'''§. 1.'''
Mi imamo pet in dvajset čerk, in so te: a, b, c, č, d, e, f, g, h, i, j, k, l, m, n, o, p, r, s, š, t, u, v, z, ž.
Ene teh čerk imajo same za se svoj glas, in jih zavoljo tega ''glasnike'' imenujemo.
Druge nimajo same zase glasa, in se li s glasniki združene morejo slišati; take čerke imenujemo ''soglasnike''.
Glasniki so: a, e, i, o, u.
Soglasniki so vse druge čerke.
'''§. 2.'''
''E'' je trojni: brezglasen, in sicer 1) e popolnoma brezglasen, kadar se tako izreče, da ne vemo, je li a, e, i, o, ali u, postavim: <i> človek, raven. </i> 2) Ostro-brezglasen, kakor v besedah: <i> ves, pes, gerd. </i> smerti, perta, gerda. </i>
Tesen é se izreče s perpertimi ustni, postavim: <i> osa jé méd.
Širok è se izreče na široka usta in je ostro-širok postavim: <i> osa jè mèd muhami, kmèt, zèt </i>; potegno-širok, kakor: <i> bêrem, nêsem, žgêmo </i>; in širok brezglasen, kakor je e v drugim zlogu ravno tih besedi.
''O'' je pa dvojen: ó tesen kadar se izreče kakor v besedi ''móz''; in ò širok, postavim: ''vôda'', ''ôče''.
§. 3.
Kadar je soglasnikama ''l'' in ''n'' ''j'' perstavljen, ju je treba bolj mehko izreči, postavim: <i> ljubi vse ljudi, njih konj je manj vreden, ko naš. </i>
c po novim pravopisu izgovarjamo, kakor po starim z;
č izgovarjamo, kakor po starim zh;
s izgovarjamo, kakor po starim ∫;
š izgovarjamo, kakor po starim ∫h;
z izgovarjamo, kakor po starim s;
ž izgovarjamo, kakor po starim sh;
kakor: <i> cena, čelo, senca, šola, zima, žaltov. </i> bêri kakor po starim: <i> zena, zhelo, ∫enza, ∫hola, sima, shaltov. </i>
[[Kategorija: 19. stoletje]]
[[Kategorija: Slovnica]]
| |||