|
IV. Poglavje.
Ljubljansko sodišče.
{■L^ ajvažnejši p6sef te mestne gosposke je bil pač sod-
J^^^nfški p5sel. Med najdragocenejšimi pravicami in svo-
' boščinami, s katerimi so obla^darili deželni knezi Ljub-
ljano, zavzema svoje sodišče prvo mesto. Bilo je neprecenljive
vrednosti zlasti v onih silnih in tenmih časih, ko je sedela
za zeleno mizo največkrat samovoljnost, ne pa pravica.
Svoje sodišče je imela Ljubljana pač, odkar je dobila
mestne pravice, odkar se je razglasila za mesto. Omenjalo
se je že nekolikokrat, da je predsedoval ljubljanskemu mest-
nemu svStu mestni sodnik že leta 1269. in da je poznano
cel6 njegovo ime, a koliko let prej že je ljubljanske meščane
sodila domača sodna gosposka, to je neznano. Sodnikov
niso pošiljali dež61ni knezi sami v mesto, ampak prepuščali
so meščanom, da so si jih volili sami iz svoje srede. Na
kakšen način se je to godilo, opisal sem na drugem kraji. ')
Jedino, kar je opominjalo meščane, da so podložniki mogoč-
nemu knezu, bilo je to, da je smel sodnik pričeti svoje po-
slovanje še le potem, ko je potrdil njegovo volitev vicedom,
namostnik dežllnega kneza in nadzorovatelj, ob jednem pa
tudi podpiratelj vsega meščanskega Življa. Vicedomu je
moral sodnik priseči, da vestno rabi svojo s6dno pravico ter
ne dela razločka med ubožci in bogatini, med preprostimi ■
ljudmi in veljaki.
') v lanskem letopisu „Malice Slovenske" v Članku; „ Topo grafi š ki c
LjulljiHLC'- itil.
61
Po ti prisegi mu je oddal vicedom v imeni cesarjevem ali
v imeni deželnega kneza vse sčdne pravice, po katerih je
smel soditi ne le ob imetji, ampak tudi o življonji in smrti
meščanov, seveda vedno le z mestnimi očeti vred.
Iz tega lehko posnemljemo, da se je delila sodniška
moč 1.) v civilno, 2.) v kriminalno.
§ 1. Civilna sčdna oblast.
Pod civilno s6dno pravico ljubljanskega mesta so spa-
dali vsi prepiri, kar se tiče gmotnega blagostanja ne le me-
ščanov, ampak vseh v ljubljanski mestni oblasti živečih in
ne kaki drugi gosposki podložnih Ijudij. Cel6 plemenitaži
so morali prihajati pred mestno gosposko, ako so imeli to-
žiti meščane zaradi dolgčv ali razžaljenja.
Meje te mestne oblasti je določU leta 1548. kralj Fer-
dinand L ') Meja se je pričenjala pri potoku, ki teče še dan-
danes pod Rakovniškim gradom čez dolenjsko cesto in po
močvirji v Ljubljanico. Onstran Ljubljanice je sezala na Vič
do potoka, ki priteče izpod Rožnika pod Vič. Z Viča se je
vila potlej ob tem potoku do Apfaltrernovega gradil vrhu
sedanjega Tivolskega hriba in po njegovem greb6nu do cerkve
sv. Jameja v Šiški, iz Šiške na Posavsko polj6 k lesenemu
križu pri sv. Krištofu, kjer se ločiti cesti in katerih jedna
je držala proti Klščam. Od tega lesenega križa je šla meja
proti Blatni vasi, dalje k farni Šentpeterski cerkvi, od tod
proti Včdomatu, od V6domata čez Ljubljanico k Soteski (v
Štepanji vasi) in napčsled čez Gčlovec k Rš,kovniku. V ti
meji je veljala mestna oblast; čez to mejo pa še toliko, ko-
likor je mogel kdo zalučiti kamen. ") — K sklepu je še
*) Valvasor, I. pag. 705.
•) Klun. „Dipl. Carn." pag. 52, štev. 78. Klun je uvrstil to listino
med listine srednjega veka. V izvirniku slove tako-le: „Der Burgfridt hat
sein anfang von dem Pach Rakhonikh, so von des Samers Akher vnnd wi8en
riint, als man gehen Sanct Marein gehet, vnnd von dannen tiber das
Wasser Lajbach Oberhalb der Statt, bis an den Pach unter VVeitsch, der
von dem Rosenpacli fleust, vnnd von demselben Pach oben fiir des Apfaltres
thurn gehen sanct Bartolomee ze Kaitsch an das Pachl, vnnd vom denselben
Pach iiber das Feldt zu den hiilzernen K^euz Inhalb sanct Christofif bel dem
Weg8chaidt gehen Kletsohach vnnd von demselben Kreuz ob iiber das Feldt
vnnd von Akher zu dem Dorflein Goss, vnnd von dannen zu dem Dorflf Udmaidt
vnnd sanct Petter der Pfarrkirchen ze Laybach vnnd von demselben Dorff
iiber das Wa88er La^^bach unter der Stadt an die Ainod, vnnd von Ainod uber
das Pergl oder Piichl Widerumb an das Pachl Rakhonikh vnnd von obgemelten
Orten nach allenthalben vnnd Weiten, als Weit ain Mann mit ainem Zannd-
stain Werfen kanu. — Das ist der Statt Laybach Burgfriedt von alterhero,
52
temu popisu dodan dostavek, da se je mestna oblast razte-
zala že od nekdaj tako daleč.
Ta prostor se je nazival „Burgfried", kar slovenim z
izrazom „mestna civilna oblast".
O neki priliki, ko se je prepirala ljubljanska gosposka
z ižanskim grofom, z logaško, polhograško in smledniško
gosposko, izjavila se je sama, kaj razume pod izrazom „me-
stna ali grajska oblast" (Burgfriede) ter dejala: Grajska
oblast se imenuje ves tisti prostor, na katerem ima vsaka
gosposka (Herrschaft) na Kranjskem, bodisi v61ika, bodisi
mala, pravico, vse na njenih tleh znane ali naznanjene ji
zločince prijeti in zapreti in jih oddati krvavemu sodišču
(Landgericht), ako so zakrivili kako kriminalno zločinstvo. ^)
Pod kriminalnimi zločinci pa so razumevali vse tiste,
ki so spadali pred „ krvavo sodišče", in v tem zmislu nam
bode rabil ta izraz tudi v. prihodnje.
Vse nekriminalne stvari, dogajajoče se na tem gori ome-
njenem prostoru mestne oblasti, obravnavati bi sa morale
pred ljubljanskim mestnim sodnikom, a vendar je spadalo
mnogo na teh tleh živečih Ijudij pod drUgo in ne pod mestno
gosposko, kajti ravno tako moč, kakor jo je imela mestna
gosposka do mesta samega in do njene okolice, imela je
duhovščina in jo je imel vsak plemič za svoje posestvo, če-
tudi se je -nahajalo v mejah mestne oblasti. Bilo je potem
desseii aueli die Statt In vnnd abwegeii oline mennigliclis Irriing vniid Wider-
sprecben in Gewehr gewe8en."
leži lu imenovanih krajev se ne more dvomiti, ker nosita razven Ap-
faltrernovega stolpa, vasi „G6ss" in „Ain6d" še dandanes vsi tista imena.
v vasi „Goss" ali Gossdorf',' v novejših listinah (iz 17. in 18. stoletja)
navadno „Kothdorf" ni težko spoznati sedanje Blatne vasi. „Ain6d'* ali slo-
venski „ Soteska" pa se imenuje v Stepanji vasi gostilna, LjubljančaDom
znana pod imenom „Speekhiigel" ter leži ravno nasproti Vodomatu in sredi
skoraj popolnoma ravne črte med Vodomatooii in Rakovnikom. „Stepanja
vas", „Stephansdorf"; nosi pa to ime še le dobrih sto let. Pravo njeno ime je
„Depana vas", ki bo je Nemci prestrojili v „Dippelsdorf-*. Pred letom 1750.
nisem našel „Stephansdorf' niti jedenkrat, ampak dosledno „Dippelsdonf*'.
Najprfej je dobila vas sedanje ime v ustih ondotnih kmetov, ki niso vedeli kaj
početi z nerazumljivo ,,D§pano vasjo". — Da se je prekrstilo to ime, pripo-
mogel pa je največ sv. Štefan, patron tamošnje podružnice. — Na to opo-
zorjam naše jezikoslovce, ki imajo tu pred sabo zanimiv slučaj, kako se me-
njajo v ustih narodovih celo krajevna imena, ako niso več umljiva. Jednako
se je godilo Golovcu, ki je nosil do polovice minulega stoletja ime „Volovec",
nemški pa, „Freudenberg". Ravno taka je s „Cekinovim gradom" (Leopolds-
ruhe") v Šiški. V minulem stoletji se je nazival njegov lastnik Z6geny,
grad njegov torej „Cegenov grad", ki se je prekrstil tekom let v „Cekinov
grad."
*) Faso. 2.
53
izvzeto. Do posestva plomi^ev in cerkvA, ni imel magistrat
v nekriminalnih stvareh nobene moči. V svoji hiši, na svojem
vrtu je bil plemič in bile so cerkve, ako ni zakrivil njihov
podložnik zločina, spadajočega pred krvavo sodišče, od mestne
gosposke popolnoma neodvisne. Posestva plemičev so bila
v mejah mestne oblasti seveda majhna ; nekateri niso imeli dru-
zega posestva, kakor hiše ali morebiti še kakšen vrt, n. pr. pl.
Erberg in grof Turjaški, čegar vrt je Valvasorju tako zelo bil
po všeči. Toda velika so bila posestva vicedomova, posestva
nemškega reda ali Komende in šentpeterske cerkve. Do teh
posestev je imela ljubljanska gosposka le takrat moč, ako
je zvedela, da se je pripetilo na njih kako veliko zlo-
činstvo.
Pri nejasnem razmerji srednjeveške jurisdikcije ni čuda,
da so se med posameznimi gosposkami vnemah vedni pre-
piri, kako daleč sme sezati pravica te ali one gosposke.
Tiidi v Ljubljani ni bilo drugače. Najbolj so nam znani
prepiri, ki so v tem oziru nastajali med Komendo in mestom.
Pod Komendo je spadalo skoraj vse Gradišče, Krakovo
z Mirjem vred in sv. Janez, predmestje za sedanjo frančiš-
kansko cerkvijo, raztezajoče se proti kolodvoru. Friderik IV.
je leta 1450. natanko določil, katere pravice ima mesto do
prebivalcev na tem komendskem prostoru. PokUcavši obe
ti gosposki k sebi, izrekel je naslednji ukaz:
1.) Kar pregreši kdo komendskih Ijudij v Nemški hiši
sami, tisto naj kaznuje komendator ali njegov pooblaščenec,
razven, če se zločinec toži lehko na smrt. V tem slučaji
ga odda komendator ali njegov pooblaščenec zvezanega mest-
ni gosposki. ')
Sicer pa je to določil že koroški vojvoda Ulrik III. leta
1 247. Friderik je torej privilegij le potrdil. -)
2.) Če bi se pregrešil kdo komendatorjevih Ijudij, ki
stanujejo v Krakovem, v Gradišči in pri sv. Janezi na mest-
nih tleh in na tleh mestne gosposke, pravico ga ima mest-
ni sodnik prijeti. Ko bo pa takšen zločinec stopil zopet
na komendska tla, nima mestni sodnik več pravice do njega,
ampak oglasi naj se pri komendatorji, ki bo velel svojim
ljudem, naj se pobotajo ž njim. Le takrat, kadar bi komen-
*) Ta listina, ki sem jo našel med listi sodniškega protokola iz leta
1548. ter jo predel v fascikui „Misceilanea", kjer se bode lože nahajala, ti-
skana je sicer, toda z rahlimi razlikami v Ricliter, „Gescliiclite der Stadt
Laibacli", str. 226—228.
8) Sehumi, „Archiv", pag. 11.
54
dator ne maral hitro pravice storiti, smel bode sodnik tudi
te ljudi prijeti, ko se bodo pokazali zopet na mestnih tleh
in jih bo mogel dobiti v pest.
Pri sv. Janezi, kjer je bil svet tudi last nemškega reda,
so stanovali taki ljudje, ki so dobili mestno pravico in pri-
segli takisto meščansko prisego, poleg njih tudi taki, ki tega
niso storili.
Friderik IV. je določil, da sme mestni sodnik meščane
pri sv. Janezi, da tudi so sicer podložniki komendatorjevi,
brez zamude in ne da bi se dalje oziral na komendatorja,
prijeti, kjer jih dobi. Kar se pa tiče nemeščanov pri sv.
Janezi, postopati mora tako nasproti njim, kakor nasproti
Krakovcem in Gradiščanom, torej — oglasiti se pri komen-
datorji, da jih pozove pogoditi se ž njim.
3.) Če bi tožil kdo komendatorjeve podložnike, bodisi
zaradi denarja ali zavoljo drugih rečij, ki pa se ne tičejo smrti,
stčri mu komendator pravico, kohkorkrat bi se to prigodilo.
4.) Vsi podložniki komendatorjevi, naj stanujejo v mestu
ali pred mestom, torej v Krakovem, Gradišči in pri sv. Ja-
nezi ter hot6 meščanom jednako pečati se z obrtom ali tržiti
z žitom, z vinom, z živino ali z drugim' bldgom, dolžni so
nositi vsa tista bremena, kakor meščanje, torej: davke, ro-
bot in turško stražo. Komendski rokodelci pa, ki se ne
ukvarjajo s trgovstvom, ampak le z rokodelstvom, plačevati
morajo vsak po svojem imetji obrtni davek, kakor delajo to
tudi drugi meščanje; branščine (Schutzsteuer) pa jim ni
treba plačevati in takisto ne turških straž in tlake opravljati,
razven če bi jih pozval komendator na stražo k Nemški hiši
pri mestnih vratih poleg šole in konec komendskega vrta.
Cesarski davek (Jahrschilling) •) pa naj plačujejo vsi trgovci
in rokodelci, razven padarja. Padar je vseh teh bremen in
davkov prost, izvzemši, če se ukvarja tudi s trgovstvom.
Tistim pa, ki niso niti trgovci niti rokodelci ter živ6 v Kra-
kovem, v Gradišči, pri sv. Janezi ali na kacem drugem ko-
mendskem zemljišči, ni treba plačevati niti branščine, niti jim
opravljati turških straž in tlake mestu v korist. Vendar naj
i) „Unter JahrBchilling oder Contribution, (welche auch landesifurstliche
Steuer genannt wird) wird diejenige ordentliche Steiier verstanden, welche
von dem Landesfiirsten zum ndthigen Unterhalte desselben und zum Schatze
der Lander alljabrlich bei den Landtagen gefordert, duroh die Landstande
ausgeschrieben, vertheilt, eiiigenominen, abgefuhrt und. von den Obrigkeiten
und angesessenen auoh unangesessenen Unterthanen und Landesinwohnern nach
dem Maasse desBesitzes der unbeweglicben Gttter und der Gewerbe geleistet
wird.'* Kropatschek, „0e8terreich8 Staatsverfassung", VI. Bd. Wien, 1799.
55
plača z^nje komendator mestu vsako leto po tri funte vinar-
jev. Ce pa bodo hoteli hoditi ti ljudje po mestni 16s in go-
niti živino svojo na mestno pašo in da se ne bo pri mosto-
vini delal ž njimi razloček, kakor se pri pravih meščanih ne
dela, plačevati morajo cesarski davek.
5.) Kdor meni prodati 16s ali poslopje, stoječe na ko-
mendskih tleh, naznani naj se pri mestnem sodniku; ako
pa meni prodati pod komendsko oblast spadajoč svet, oglasi
se pri komendatorji.
Tako zamotane so bile pravice, ki jih je imela vsaka
teh oblastij do komendskih podložnikov v Ljubljani v sred-
njem veku.
Neko poročilo iz leta 1544. pojasnuje še natančneje pra-
vice, ki jih je imelo mesto do komendskih podložnikov. To
leto se je pritožil namreč oskrbnik Nemške hiše, neki Franc
Oesler, češ, da so njegovi podložniki dosedaj vselej radi oprav-
ljali desetino, ali da so se je sedaj jeli braniti. Zatorej prosi
mestne gosposke pomčči, naj se mu ne godi krivica.
Zbrani magistrat mu je odvrnil, da mu ne stavi ni-
kdar ovire, kar se tiče komendskega svet^; kar pa
se tiče življenja, dšdščin in kar je drugih stvarij,
dovoliti mu nikakor ne more, da bi ravnal proti starim
pravicam ljubljanskega mesta. ')
Kar se tiče imetja komendskih podložnikov, o čimer je
i^iela razsojati mestna gosposka, nastajali so med njo in Ko-
mendo še pozneje večkrat prepiri. Leta 1561. tožilo je mesto
Komendo, da ne iztirjava od rokodelcev na njenem svetu ži-
večih dohodninskega davka ter ga ne pošilja mestu. Mestna
gosposka je tožbo dobila in dovolilo se ji je, z davkom za-
ostale komendske rokodelce takoj zarubiti, ne da bi jej bilo
treba, prej Komende prositi dovoljenja za to.
Da se ne bi ta pravica pozabila, ponovil jo je magistrat
leta 1615. in za tem še večkrat, vendar so se leta 1733.
vneli novi prepiri, ki pa so se končali zaradi neke pomote
v obliki z obsojenjem mesta. '^ Poleg tega, tudi zunaj ljub-
ljanske oblasti z obilnim zemljiščem osrečenega dežšlnega
stanii (Landstand) *) se je nahajalo pa v mejah mestne oblasti
O Gerichtsprot. 1544.
«) Faso. 33.
8) „Deželni stanovi" so se nazivale tiste osebe, katerih imetje je bilo za-
beleženo v deželni knjigi (Landtafel) in ki so se smele udeleževati sej dežel-
nega zbora. Ti ljudje so imeli mnogo pravic, med njimi tudi to, da so se
smele oddajati deželne službe samo njim. Deželan (Landmann) pa je postal
kdo ali po svojem r6du, ali pa se je ukupil z določeno takso, „inkolat" nazi-
vano, v deželne stanove.
5H
še mnogo drugih oseb, do katerih ni imela mestna gosposka
nobenih pravic. V prvi vrstt nam je tu imenovati mnogo-
številno plemstvo, ki se mu je delala pravica pred gosposko
sodbo, nazivano „Landrecht" in „Hofthaiding". Ker so živeli
ti ljudje v mestu in je bilo njihovo število veliko, ogniti se
ni dalo tožbam med njimi in med meščani; saj so bili v
vedni gospod^rstveni ali socijalni dotiki med seboj. Sicer je
bilo določeno, da morajo plemiči, ki menijo imeti kako tožbo
do tega ali čnega meščana kar se tiče imetja, priti s tožbo
pred magistrat ter čakati til razsodbe, vendar so se pri tako
zelo zamotš,nih pravnih razmerah srednjega veka pripetili
večkrat dogodki, iz katerih ni mogla pomagati niti sodna
navada, niti jih niso mogli razjasniti stari cesarski odloki.
O tacih stvareh se je razpravljalo pri posebni instanci go-
sposkega sodfšča. Predsedoval je poleg dež61nega glavarja,
zastopnika plemskih ^interesov, tudi vicedom, zaščitnik me-
ščanov. ') Pred njima so se razpravljale stvari meščanov in
plemičev. Da je bilo treba obeh vkljub cesarskim privile-
gijem iz raznih let, dokazuje pač dovolj, kako nejasni in za-
motani so bili pojmi, kako daleč sezajo pravice meščanov
in kako daleč pravice plemičev. Celo vicedomska gosposka
sama, torej najvišja instanca za mesta in trge in kameralno
imetje deželnega kneza, dostikrat ni vedela, kako daleč seza
njen delokrog. Še za Valvasorja je bilo mnogo stvarij, ki
so se tikale po nekoliko pravic deželnega glavarstva, po ne-
koliko vicedomata. Oba najvišja dostojanstvenika v deželi,
glavar in vicedom, morala sta prihajati k tacim tožbam in
jedcn brez druzega ni mogel in ni smel ničesar razsoditi.
Izvzeti iz mestne jurisdikcije so bili tudi deželni advo-
katje, ki so si pridobili doktorski naslov. Prištevali so jih,
kar se tiče civilnih stvarij k plemstvu in jim dajali take
pravice, kakor drugim plemenitim osebam. Dš,, plemstvo je
bilo od mestne gosposke tako neodvisno, da se je celo z nje-
govimi služabniki pri sodstvu takisto postopalo, kakor ž
njimi samimi. Služabniki plemičev so iskali v civilnih stva-
reh svojo pravico pri gosposkem sodišči in se jim ni bilo
treba pogovarjati pred mestno gosposko.
Sam6 po sebi je razumno, daje imela tudi duhov-
ščina, ki je uživala v nekaterih ozirih cel6 prednost pred
plemstvom, posebno svoje sodišče. Njen gospod je bil škof.
Duhovskemu sodišču je predsedoval generalvikar. Pri tem
1) Valvasor, VIII. pag. 93.
57
sodišči se niso razpravljale samo osebne stvarf duhovščine,
ampak tudi mnogo posvetnih. t<iko na priliko prepiri, kar se
tiče zakonov in zaročevanja, V vseh drugih posvetnih reč(?h
pa je bil deželni glavar njihov sodnik in ne, kakor po drugih
deželah, vicedom. Ta privilegij je dobila duhovščina leta 1390.
od vojvode Viljema. ')
Ni čudo torej, da so Jtrčili meščanje in plemiči, ker so
se njih pravice dostikrat med seboj dotikale in s^zale druga
v drugo, tolikokrat in časih zel6 strastno drug ob druzega.
Napor plemiče v, trud^čih se meščane škoditi, bil je zaradi
tega časih zelo silen. Najstarejši nam ohranjeni privilegij iz
leta 1320. bavi se s tacim prepirom. Deželni knez se je
videl prisiljenega, da priskoči na pomoč meščanom, katerim
je šla že jako trda za ohranjenje njihovih starih sčdnih
pravic.'^) Vedno znova so bili knezi prisiljeni dajati me-
ščanom zaslombo proti oholemu in silnemu plemstvu. Zlasti
oblastno je postopal proti Ljubljančanom srčni ali nikdar
boja siti deželni glavar kranjski „ Konrad der Khreiger"; ta
je tisti mož, ki je šel leta 1377. z vojvodo Albrehtom III.
v boj proti poganskim Prusom in ki ga je njegov gospod
in poveljnik vojvoda Albreht HI. odlikoval o vsaki priliki.
Ljubljančanje se pritožijo proti silnemu možu, sezajočemu
v njihove pravice. Vojvoda se potegne ^zdnje ter prepov6
deželnemu glavarju Konradu motiti Ljubljančane v nji-
hovem pravu; pusti naj jih pri starih pravicah in svobo-
ščinah. ^)
A deželni glavar se je za te ukaze k^j malo zmenil.
Kmalu je izteknil zopet priliko, da je mogel Ljubljančanom
delati krivice. Po tedanji šegi, ki je ostala prav do novejših
časov, dolžni so bili meščanje pošiljati knezu ženitvš^njska
darila, ako se je zaročil kdo iz njihove rodovine. Prigodil
se je zopet takšen slučaj. Ljubljančanje bi bili morali nabrati
in poslati darilo za nevesto vojvode Leopolda; a zaradi ve-
licih nesreč, ki so jih zadevale, najbrž zaradi požara, niso
mogli biti temu darilu kčs.
Dež61ni glavš^r jim je ustavil zaradi tega volitev sod-
nika za toliko časa, da bodo izpolnili svojo dolžnost, česar
pa Ljubljančanje niso zmogli več let. Nevarnost, da izgubi
Ljubljana samostalnost svojo, bila je velika. V poznejših
stoletjih se je posrečilo plemičem to le pri mestu Loži. V ti
O Valvasor, ibid.
3) Klun, „Dipl. Carn." pag. 14
') Ibid. pag. 19.
8
58
zadregi se obrnejo LjubljanČanje znova do svojega deželnega
kneza, ki se potegne takoj z^nje. Ukaže jim po dolgih letih
izvoliti si takoj zopet sodnika, deželnemu glavarju pa naroči
zahtevati od Ljubljančanov sicer darilo ženitovanjsko, braniti
pa jim ne sme nikakor, da ne bi si smeli voliti sodnikov. ■)
Po vzgledu deželnega glavš,rja so se ravnali seveda tudi
drugi velikaši v deželi. Kadar §e jim je ponudila ugodna
prilika, gotovo so odščipnili meščanom kaj od njihovih pravic.
Česa se jim je bilo tudi bati, ker deželni glavar ni postopal
drugače? Zagotovljeni so bili, da jim bode rajši pomagal, kakor
jih pa oviral.
Toda zatiranje meščanov je sezalo le predaleč in Konrad
Kreigher je bil odstavljen, leta 1385. A njegov naslednik
Haug iz Dovina (Haugg von Tybein) ni bil nič boljši.
Plemstvo je postopalo, kakor prej. Zopet so pozivali meščane
pred gosposko sodišče (Landschranne) in jim delali tu pra-
vico. Nova prepoved leta 1385. odpravila je sicer znova to
kračenje meščanskih pravic, ali ne za dolgo; že leta 1393.
moral je Albreht HI. ponoviti prepčved svojega prednika
Leopolda III. ter zabičiti, da Ljubljančanov nima pravice
nihče drug soditi, kakor mestni sodnik ljubljanski sam. -)
Nič ni pomagala ta prepoved. Dež61ni glavš^r Herman,
grof celjski, šel je cel6 tako daleč, da je storil ljubljanskega
sodnika, ki ni poznal do takrat nobenega druzega gospoda
nad seboj, kakor vicedoma in deželnega kneza, odgovornega
deželnemu glavarstvu, kar pa mu je ukazal Viljem takoj
preklicati. ^)
Zatem potihnejo tožbe Ljubljančanov zaradi kračenja
njihovih sodniških pravic po plemičih, a ne za dolgo. Leta 1461.
pritoževati so se morali znova, da jih kličejo plemiči zopet
pred gosposko sodišče. Takrat je gospodoval in cesaroval v
Nemčiji Habsburžan Friderik IV., knez, kateri je obsipal
zlasti Ljubljano z neštevilnimi dobrotami. Tudi to pot se
je potegnil za meščane, ukazavši deželnemu glavarju, naj jim
ne seza v njihove sodniške pravice. A njegova skrb za Ljub-
ljano in njene prebivalce šla je še dalje ter spremljala celo
ljubljanske trgovce, ko so odhajali na tuje. Metliški glavar
si je prisojal namreč pravico, da sme ljubljanske, v Metliko
prišle trgovce, ako so se v čem pregrešili, klicati pred svoj
sodni stol. Leta 1465. pa mu je ravno tisti Friderik velel, da te
1) Ibid.
8) Klun, „Dipl. Oarn.", pag. 20.
8) Ibid. pag. 21.
59
pravice nima, kajti ljubljanskega meščana smejo poklicati
le v Ljubljano na rotovž pred meščansko sodišče. ')
Cel6 ljubljanskega škofa, ki je izkušal z duhovskimi
pripomočki pritiskati na ljubljanske meščane, zavrnil je ta
cesar.
Za temi energičnimi ukazi potihnejo tožbe meščanov
zaradi pritiska na njihove sodne pravice. Plemstvo se je
ustrašilo in pustilo, trudivši se več stoletij, meščane v miru.
§. 2. Kriminalna sčdna oblast.
Razven civilne oblasti pa je imela mestna gosposka
tudi kriminalno oblast, po kateri je mogla .celo k smrti ob-
sojati. Podarjena ji je bila ta milost v tako zgodnih časih,
da ji več ne v^mo početka. Prostor pa, kolikor daleč je se-
zala ta oblast, bil je veliko širši, kakor oni civilne sodne
moči mestnega sodnika. Ta prostor se je nazival „Land-
gericht" „krvavos6dna oblast"; raztezal se sicer ni
po vsi deželi, vendar pa tako daleč, kakor seza dandanes
moč ljubljanskega delegiranega sodišča. Listina, ki opisuje
z vso le mogočo natančnostjo meje kriminalne oblasti ljub-
ljanske, je primeroma mlada, vendar nimamo nikakega uzroka
dvojiti o tem, da bi bile te meje celo v najstarejših časih
kdaj ožje. Predno pa si ogledamo te meje, razjasniti si ho-
čemo najprej pojem krvavos6dne oblasti, ki so jo nazivali z
nemškim izrazom „Landgericht".
a) Krvavosddna ali kriminalna oblast.
Leta 1789. je dalo ljubljansko mesto podreti „Trančo",
jako staro in za najhujše zločince namenjeno poslopje, ki je
viselo na velicem oboku med dvema hišama pred Čevljarskim
mostom, na kraji, ki se zove še dandanes „pod Trančo".
Tranča je bilo neprijazno, dve nadstropji visoko po-
slopje. Ljubljančanom je bilo že delj napoti, a vedno so od-
lašali podreti je, dokler jih ni k temu prisililo samo. Jelo
je namreč kazati velike razpoke ter opominjalo meščane, da
se podr^ samo, ako ga ne bodo oni. Nevarnost je bila tem
večja, ker je hodilo čez Čevljarski most največ Ijudij; vrhu
tega je bil tukaj tudi trg za raznovrstno živilo. Pod obokom
Trančinim so stale kramarske lopice in ob tržnih dn6h se
je tu Ijudij kar trlo. Leta 1789. pa je prišel vendar čas, da
se je odpravila ta vedno večja nevarnost.
i) Ibid. pag. 40.
60
Kam li naj bi devalo mesto zločince svoje? Najprej se
je spomnil okrožni urad „Kreisamt" Grš,da, ki se je zdel
še najumestnejši kraj. Ali mestna gosposka je imela mnogo
pomislekov. Dejala je: če se postavi ječa na Grcid, morali
bi stanovati tam gori tudi sodniški hlapci, toda ti so ji za
vzdrževanje mirii in varnosti neizogibno potrebni doli v mestu.
Vrhu tega pa bi jetnika potoma na Grad njegovi znanci in
prijatelji biriču prav lehko iztrgali iz rok. Kdo bi jim mo-
gel to braniti? A tudi iz humanitarnih uzrokov ni kazalo
prestaviti ječe gori na hrib. Po leti moral bi, dejala je mestna
gosposka, jetnik vkovan v težko svoje železje od vročine
skoprneti, po zimi pa se lehko ubije na 16du. Okrožni urad
sam je spoznal, ' da je Grad za ječo neugoden, kajti hoditi
bi morali sodniki ali sami na Grad jetnike izpraševat in so-
dit, ali pa bi jih morali k vsacemu zaslišavanju sproti pri-
vajati doli v mesto. Oboje se ni zdelo ugodno in misel, pre-
staviti ječo na grajski hrib, morala se je popustiti.
Mestna gosposka je šla torej iskat druzega priličnega
prostora. Našla ga je na Poljanah, kjer je imela vojaška
oblast svojo pekš^rno, ki pa jo je opustila, ko se ji je odkazal
samostan nun sv. Klare, naproti sedanjega hčtela „pri Slonu".
Mestna gosposka se je jela pogajati z vojaško, ali predno
sta se o nakupu tega poslopja sporazumeH, došel je cesarski
ukaz, da se morajo prestaviti ječe vse dežele v Ljubljano in
Ljubljana, ki je sodila dotlej le zločince ljubljanskega okraja
imenovana je bila sodiščem za vso deželo. Ukazalo se je
zavoljo tega mestni gosposki, naj se brzo pobrini za kako
poslopje, dosti veliko, da se vsprejmč vanje vsi zločinci vse
dežele. Že prej je Ljubljana tožila zaradi obilih troškov, ki
jih ji napravlja sodna pravica, v koliki zadregi je bila še le
sedaj, ko so ji obesili na vrat vse zločince po deželi!
Vojaška pekarna je bila za novo ječo pretesna. Kaj
storiti? Na srečo so podirali ravno takrat mestno ozidje, in
magistrat je sklenil, kamenje mestnega ozidja pri Frančiškan-
skih vratih na sedanjem cesarja Jožefa trgu, porabiti za to
zgradbo. Postaviti jo je menil nekam na sedanji cesarja
Jožefa trg, ki pa je bil takrat še globok mesten jarek. Ne
misl6 na to, da bi utegnil ta jarek še kedaj koristiti, prodal
ga je magistrat neki gosp6 Hubbenfeldovi, katere hiša je
stala na mestu sedanje stare hranilnice. Gospš; Hubben-
feldova je nasadila jarek s sadnim drevjem, in ko ga ji je
hotel magistrat sedaj odkupiti, zahtevala je toliko, da so se
pogajanja kmalu razbila.
61
V tem je napočilo že leto 1791. Magistrat je našel nov
ugoden kraj, in sicer je menil kupiti hišo necega krojača
Schnabla, ki je bila prizidana k nekdanjim Vicedomskim,
toda takrat že podrtim vratom pri sedanjem dvoru, „Burg".
To Schnablovo poslopje je bilo nekdaj močen mesten stolp,
stoječ sredi sedanjega dvornega trga (Burgplatz). Schnabl
ga je kupil na dražbi ter naredil iz njega hišo. Magistratu
se je zdel ta stolp iz mnogih uzrokov za ječo jako pripraven,
kajti imel je debelo zidovje, ki ga ni bilo lehko prekopati in
potem uiti iz ječe. Vrhu tega mu je ugajal zlasti«
zdravi zrak, čemur je služila po nazorih ma-
gistratovih posebno mimo tekoča Ljubljanica v
korist.') To zgradbo bi trebalo le malo prezidati, razdeliti
jo v tri nadstropja in prirediti v vsacem po 4 — 6 ječ.
Toda okrožni urad se ni mogel sprijazniti s to ponudbo
že zato ne, ker bi predelovanje in popravljanje preveč stalo,
vrhu tega pa bi bila nova ječa ravno nasproti in blizu de-
želnega dvora. Nepristojno se mu je zdelo zgraditi temu
poslopju nasproti ječo, naj že stanuje v dvori kdor si bodi.
Magistrat je moral iskati dalje, in pri tem ga je obšla
srečna misel, da morajo -tudi druge s6dne oblasti v deželi,
ki so imele v prejšnjih časih pravico obsojati k smrti in ka-
terim se je z onim ukazom odvzela vsa ta nemala teža, ne-
koliko pripomoči k zgradbi nove, za zločince vse dežele na-
menjene ječe, in o ti priliki zvemo, kaj je bila dežšlnsT sodna
oblast ali „Landgericht".
Najprej je pozval magistrat najbližnje gosposke, ižansko
(Sonegg), bistriško, logaško in polhovgraško, češ, naj pripo-
morejo z doneski. Trdil je, da so imele te sodne gosposke
v prejšnjih časih tudi pravico k smrti obsojati („sie hatten
den Blutbann") ter je podpiral svoje nazore tako-le : „Po de-
želni upravi nahajajo se na Kranjskem gosposke („Herr-
schaften"), ki imajo svoj velik okraj ali teritorij. (Taka go-
sposka z velikim teritorijem je bila na priliko Ljubljana.)
Toda na tem teritoriji se nahajajo še. druge tnajbj^e gosposke,
ki imajo le nekoliko zemljišč in dominijalnih posestev. Go-
sposke z velicimi teritoriji so starodavne in prvotne („uralt
und ursprtinglich"), one pašo nastale še le pozneje. Gosposke
z velicim teritorijem zvršujejo vse pravice in vsa sodna
prava, torej tudi krvavo sodbo, v tem ko imajo 6ne, mlajše
in manjše gosposke, le pravico do civilne sodbe in še to se-
*)„.... die gesunde Luft, wozu das vorbeifliessende Wasser iiicht
wenig beitragt . . . .". Fasc. 2.
62
veda samo na svojih zemljiščih. Brez dvojbe pa hnajo Ig,
Logatec, Bistrica in Polhov gradeč vsak svoj teritorij z vsemi
pravicami, ki bi jih pač ne hoteli Ljubljani nikdar odstopiti,
ako bi se zahtevalo . to od njih. Na teh teritorijih pripada
zategadelj omenjenim gosposkam pravica, nadzorovati in skr-
beti za javno varnost, vrhu tega pa tudi pravica, zvrševati
krvave sodbe, in nihče ne more tajiti, da ne bi bile te pra-
vice zvrševale do zadnjega časa. Ljubljanski magistrat je
sicer res vsprejemal zločince z njihovega teritorija, da jih je
sodil, toda vselej prostovoljno."
Ta poslednja opazka pač magistratu ni šla iz odkritega
srca, kajti uverimo se pozneje, da se je kacega zločinca, če
je le mogel, odkrižal in ga obesil kaki drugi gosposki na
rame.
Imenovane gosposke pa so zanikavale, da bi bilo to
tako. Dejale so, da so onš, gosposke druge, nižje vrste, ki
imajo civilno, nikakor pa ne krvave sodbe. Imele so le graj-
sko oblast („Burgfriede"). Logaška gosposka je razložila
Ljubljani, da se razumeva pod grajsko oblastjo le pravica
zločince, za katere zv6 kaka gosposka, na svojih tleh prije-
mati ter jih oddajati višji krvavosodni oblasti. Za Logatec
pa je bila krvavosodna oblast ravno LJubljana. „Krvavo-
sodna oblast pa ima pravico zločinca zasliša-
vati in ga soditi. Logaška gosposka je vsacega hudega
zločinca („Malefizperson"), tacega torej, ki se je moral po-
staviti pred krvavo sodišče, vselej poslala v Ljubljano, iz
€esar se posnemlje, da ni „krvavos6dna oblast", ampak samo
„grajska".
Dalje je še dvojila o tem, če bi ljubljanska gosposka,
da ni bila k temu res prisiljena, težko težko iz svoje volje
prevzemala zločince od druzih gospčsk, ker je vendar so-
jenje druženo s tolicimi troški. Naj bi ljubljanski magistrat
tega ne moral storiti, gotovo bi ne bil storil. Napčsled je
pa tudi še zavračala magistratovo trditev, češ, da ima vsak
veliki teritorij svoje krvavo sodišče, in navajala obilo kranj-
skih gospčsk, ki ga niso imele nikoli. Jednako se je izrazila
gosposka ižanska, ki je še dostavila, da plačuje v znamenje
svoje odvisnosti od ljubljanskega sodstva vselej, kadar od-
daja mestu kakega zločinca, po jeden goldinar, toda razven
tega goldinarja je Ljubljana sicer ne more siliti k nobenemu
davku. Kar se pa tiče njenega teritorija, ne obseza njena
grajska oblast niti vse vasi Ižanske.
Za nas, ki nam je le na skrbi določiti pojem deželnega
ali krvavega sodišča, nima posebnega pomena, katera go-
63
sposka je trdila pravo; v tem šo si bile vse jedine, da ob-
seza krvavosčdska oblast ali „Landgericht" ves 6ni prostor,
na katerem ima kaka gosposka pravico, zločince prijemati
in jih obsojati k smrti. Sicer pa bi bila Ljubljana našla
lehko v svojem domačem arhivu prav natančen opis svojih
mej, kar se tiče krvavega sodstva. Čudno, da te listine
magistrat ni mogel najti; saj vendar ni bila Bog v6 kako
skrita, ali stara, ampak primeroma še jako mlada, kajti pod-
pisal jo je Karol VL, določivši natančno, kako daleč sezajo
meje ljubljanskega krvavega sodišča. Seveda, pravdi ljub-
ljanski bi ta listina ne hodila nikakor na korist; nasprotno
bi se bilo dalo posneti le-to: da so trditve druzih manjših go-
sp6sk resnične, in da so res oddajale zločince svoje proti
malemu donesku v Ljubljano.
b) Meje ljubljanskega krvavega sodišča.
Listina, ki jih določuje, slove v slovenskem prevodu
tak6-le: „Prvi konfin se pričenja pri Ljubljanici ter gre gori
do koče, ki jo je dal napraviti opat bistriški (der Abbt von
Freudnitz) in čez veliko reko Ljubljanico tja gori do mostii
čez, Galico (Galicbriicke) na veliki cesti, od tod ob gčri proti
Prardu in gori pri Divji Jami (,,Devie Jama"), od tod ob gori do
debelega hrasta „Zahod" imenovanega, od tod proti gori na
Češnem Brdu, in h kmetiji Anžeta Parakha (Baraga?) (auf
des Hans Parakh Erden), od tod proti gozdu in višavi „ Wruss-
galiza" in zopet do Jelše Mlake, od tod doli k brvi, Všliki
potok (Grossbach) imenovani, od vode na hrib do vasi
Brezje in Mali potok za hišami („auf den Kleinstock hinter
den Hausern gelegen"). Tu delf potok dve sodišči („die zwei
Landgerichte, Billichgratz und das geweste Vicedom'sche"),
polhovgraško in nekdanjo vicedomsko, in vas Brezje leži v
vicedomskem sodišči; in tako dalje vrhu vasi Brezje po stezi
za hišami, dokler se pride na veliko cesto in do velike
vode Besenice, ki teče v Švico, in ob vodi Švici zopet dalje
do velike vode Dobrave, od todi na stezo „Restorig" in zo-
pet do vode Dobrave in od tam do potoka „ Jarec" zvanega.
Tu oddaje polhovgraška gosposka „malefične osebe" (hudo-
delce) in ž njimi ob jednem po jeden goldinar od osebe. Od
Jarčjega potoka proti Tolpem Čelu do cerkve sv. Katarine;
tudi tu se ločijo tri sodišča: vicedomsko, polhovgraško in go-
ričansko; od imenovanega kraja pa dalje do vasi Stanešice
(Steinschitz) pri cerkvi sv. Jakopa, in od tam na Peščene
Glince. Tu sem privaja goričanska gosposka „malefične osebe"
64
in jih oddaje z jednim goldinarjem vred. Od tega konfina
dalje do Save pri Šmarni gori. Tu oddaje smlšdniška go-
sposka „malefične osebe" z jednim goldinarjem denarja, in
katera stranka mora čakati na zakesnelo, ima pravico
zahtevati od one, da ji povrne vse, kar je čakajoča použila.
Dalje od Šmarne gore doli po Savi in ob Savi do tja, kjer
se stekati Sava in Ljubljanica z Besenico vred, ki priteče iz
gozda Štanga, tam se imenuje kraj Dol. Od tega kraja gori
ob potoku Besenica, od tod do Sitnice, in ob potoku dalje
do vasi Pance; sredi vasi se del6 tri sodišča, namreč nek-
danje vicedomsko, višnjegorsko (in ljubljansko); od vasi
Pance do cerkve sv. Magdalene pod Šmš^rijem, stoječe na
gčri; od tod do cerkve sv. Mohorja pod Šmarijem, na S61cih.
Tli se stekajo vsa štiri sodišča: vicedomsko, turjaško, zobels-
berško in višnjegorsko. Od tod proti Drenikovemu mlinu,
ki plačuje davke vicedomu („so dem Vicedomamte zinsbar"),
od tod proti Studencu in pod Studencem proti Kluki („unter
dem Brunnen auf Kluka")- Tam se prične portnersko sodstvo
ter gre preko vsega ižanskega sveta gori na najvišje teme
gore Kurin (Krim ?) in k Ižici, ki teče od Studenca k Vrbici,
kjer pritšče tudi od vasi Loka potok v Ižico, od tega kraja
čez močvirje proti Dolzem bregu. ')
•Iz te listine je razvidno, da je Ljubljana prav dobro
v6dela, ali vsaj vedeti mogla, kako daleč se razteza moč nje-
nega krvavega sodišča; vrhu tega pa posnemljemo iz nje
tudi, da mejači sosedne gosposke nikakor niso bili prisiljeni
„maleiične osebe" soditi, ampak da je bilo mesto zavezano
proti mali odškodnini jednega goldinarja za osebo prevzemati
jih v sodbo.
Meje mestnega krvavega sodstva so bile torej vsaj od
leta 1726., če ne že prej, določene tako natanko, da si večje
natančnosti mesto niti želeti ni moglo.
Na tem velikem prostoru je živelo več gosposk, do ka-
terih ni imelo mesto v civilnih stvar6h nobene moči, ka-
dar pa je šlo za življenje in smrt, minule so vse pravice tu
živečih privilegovanih oseb in nikomu drugemu, ko ma-
gistratu ni pripadala pravica, klicati jih pred svoje krvavo
sodišče.
A za te velike pravice se je moral magistrat krepko
poganjati; da mu jih nevoščljiva gospčda ni izvila iz r6k.
Najprej so se, kakor se zdi, vravnale razmere med mestom
»} Fasc. 264,
65
in nemško komendo. Kajti med njilna je prišlo najlože do
prepira, ker je imela komenda svoje podložnike po nekoliko
v mestu, največ njih pa po predmestjih.
Nekdaj je imel komendator najbrž pravico, da je sodil
podložnike svoje ne le v civilnih stvareh, ampak tudi v vseh
tistih, ki so se dotikale smrti („die den Tod beruhrten.")
Ta pravica pa se je vzela komendatorju, Če ne že prej,
gotovo pa leta 1364., ko je oddal vojvoda Rudolf ljubljan-
skemu sodniku krvavo sodbo nad komenškimi podložnila.
Čudno je, da so imeli Ljubljančanje odpošiljati cel6 k
tujim gosposkam svoje svetovalce, kakor sodniške pred-
sednike.
Loka je ležala zunaj mej ljubljanskega krvavega sodstva.
Loški škof je imel sam krvavo sodbo, in vendar je imeno-
val mestni zbor leta 160 L jednega nčtranjega svetovalca in
jednega gospoda iz občine, da st^ šla k obravnavi v Loko,
ko se je tam razpravljalo o nečem velikem zločinu. •) Morda
se sodba na življenje in smrt cel6 v drugih gosposkah brez
navzočnosti ljubljanskih odposlanikov ni smela izreči. Že v
srednjem veku je pristojala ljubljanskemu mestu sčdna be-
seda o ljud6h, ki so živeli daleč strani od ravno popisanih
mej. Leta 1437. imel je poravnati vicedom, najvišji sodnik
vseh neposrednih kneževskih podložnikov, neko razprtijo med
gospodom z Ostrega vrha (Gallenberg) in z nekaterimi pro-
stimi kmeti, „Edeling" nazivanimi. Tacih prostih kmetov je
bilo že v srednjem veku na Kranjskem jako malo. Kar se
tiče sodstva, imeli so posebne pravice ter so se od svoje go-
sposke, če niso bili z njenimi odloki zadovoljni, pritožiti
smeli do vicedoma, cesarjevega namestnika, kar drugim kmetom
v deželi ni bUo nikakor dovoljeno. Bili so popolnoma v ro-
kah svoje, dostikrat, če ne v največ slučajih trde in nepra-
vične gosposke.
Leta 1437. torej so se pritožili nezadovoljni prosti kmetje
proti Ostrovrškemu gospodu. Vojvoda Friderik je ukazal
obema strankama napovedati dan in poklicati k temu sodišču
tudi ljubljanske meščane.'-) O taki nenavadni častni pravici, da
bi smeli namreč Ljubljančanje prisiistovati celo v hiši vicedo-
movi, ni v poznejših stoletjih najti nobenega sledu več.
1) Gerielitsprot. 1601. fol. 32.
«) „Mittlieiliingen", 1864. pag. 15.
66
3.) Duhovščina.
Za svoj stan in svoje osebe sta imela duhovščina in takisto
plemstvo kakor v civilnih tako tudi v kriminalnih stvareh
pri deželi „Landgericht" svoje posebno krvavo sodišče, slu-
žabniki in podložniki domkapiteljski pa so spadali pod ljub-
ljansko krvavo sodišče tudi v manjših pregreških in sicer
od leta 1489. Prej so se zagovarjali ti ljudje za zločine
svoje pred svojo duhovsko gosposko, ki pa jih najbrž zanje
ni dosti ostrč kaznovala. Meščanu, kateremu so zavidali
njegovo blezu neomejeno samostalnost in neodvisnost, niso
bili naklonjeni niti plemiči niti duhovniki ter so morebiti
svojim podložnikom radi spregledali to in ono silo, s kate-
rimi so nadlegovali Ljubljančane.
To postopanje pa je napravljalojiT mestu seveda dosti
nejevolje. Meščanje so se pritožili m Friderik. IV., ki se je
tolikrat izkazal, največjega prijatelja ljubljanskemu mestu,
storil, mu je tudi sedaj pravico. Dejal je: „Ker vznemirjajo
. duhovski sluge mesto s pretepi in z drugimi posilnimi de-
• Janji, zato imšj mestni sodnik pravico jih kaznovati, ako jih
zasačivv mestu, v hiše duhovnikov pa ne sme ponje." Du-
hovniki sami so se najbrž tudi dalje zagovarjali pri deželnem
gosposkem sodišči, kajti po zločincih je imel s6či mestni
sodnik le, ako so bili podložniki in služabniki duhovščine,
in ne blagoslovljeni. Do blagoslovljenih pa tudi Ddslšj ni
imel nikake moči. *)
4.) Plemstvo.
Najdelj se ni moglo pobotati mesto s plemstvom. Raz-
merje je ostalo tu najdelj nejasno. Da plemičev Ljubljan-
čanje ne smejo soditi, bilo je samo po sebi umljivo, in tega
tudi zahtevali niso, ali zaRtevali so krvavosodno pravico nad
služabniki plemenitažev. Ker pa so se le-ti za svoje sluge
in hlapce potezah mnogo odločneje, kakor duhovščina za
svoje, tekel je prepir med mestom in plemstvom še v 16. sto-
letji. Plemiči so zanikavali mestnemu sodniku sodno pra-
vico nad njihovimi služabniki v mestu, ne le zaradi manjših
pregreškov, ampak celo zaradi onih pregreškov, ki so se ti-
kaU smrti.*
Ker se zlepa ni dalo ničesa doseči, poskusili so Ljubljan-
čanje zvedeti s silo, kako daleč seza vendar njihova moč v
tacih stvaršh. Leta 1540. je ukazal mestni sodnik prijeti
^) Klun, DIjjL Carn , pag. 48.
67
I
slugo necega plemenitaža in postaviti ga pred sodišče, obso-
dil ga in dal usmrtiti. Plemstvo je bilo zaradi tega razjar-
jeno ter se je pritožilo pri cesarji^ Razmere med mestom
in deželno gosposko pa so bile tako zamotane, tako nejasne,
da še celo cesar, ali bolje rečeno, njegova dčle^ije-avstrijska
vlada se ni upala izreči o tem odločne sodbe, ampak odgo-
vorila je le s provizoričnim ukrepom. Odločno sodbo, dejala
je, izreče pa šele potem, ko se bo dobro v vseh stvaršh po-
učila in se posvetovala.
Cesarski odlok, poslan tedanjemu deželnemu glavdrju
Nikolaju Juričiču, slove :^
„Med našo slavno dež61no gosposko za Kranjsko („zwi-
schen einer ehrsamen unser Landschaft") in med spoštova-
nim, modrim, slavnim, ljubim N. županom, sodnikofin in
svetovalcem našega mesta Ljubljane, vnel se je razpčr, ker
so ti (Ljubljančanje) nekatere tvojih služabnikov priprli ter uka-
zali jednemu femed njih vzeti glavo. Zaradi tega so prišli
imenovani Ljubljančanje in je prišla deželna gosposka pred
našo dolenje-avstrijsko vlado k zaslišanju. Tu se je storila
sodba in so se stvari odložile, dokler se o ti stvari ne po-
zv6 natančneje. Da pa se v tem, dokler se to zgodi, za-
prečijo daljne mržnje, pisali smo imenovanim Ljubljančallom
in Ti ukazujemo s priloženim prepisom tak6-le:
Ko bi se dogodil od strani tvojih služabnikov, ali od
strani naših poslovnikov (Amtleute) in naših plemičev samih,
ali njihovih služabnikov, bodisi od jednega ali od več njih,
kakšen vriš, pretep ali poboj v Ljubljani, in bi oni („Ljub-
Ijančanje") imenovanega plemenitaža ali njegovega služab-
nika zalotili na dejanji samem („auf ftischer That"), zapo-
vedujemo, da ga oddajo takoj in brez ustavljanja v deželno
gosposko. Če bi pa tacega plemenitaža ali njegovega slu-
žabnika, ki je zavzdignil vriš, pretep in jednake hudobnosti,
ne mogli zalotiti na dejanji samem, naznanijo naj Ti ga
(Ljubljančanje) in se pritožijo pri Tebi. To Ti pa objavljamo
zato, da veš o tem in se ravnaš po tem povelji, da postopaš
proti zločincem, ki Ti jih bodo izročevali imenovani Ljub-
ljančanje, in ukažeš storiti, kar je prav. Tako postopaj tudi
na tožbo in pritožbo Ljubljančanov z onimi, ki jih niso za-
lotili na dejanji samem, zasliši in preišči stvar ter stori in
kaznuj, kakor zahteva stvar. Zlasti, ko bi se vložila pri
Tebi tožba proti služabniku kacega plemenitaža, ukazi ta-
cemu plemenitažu, naj služabnika svojega ne odteza, ampak
ga odda, naj^ se zagovarja, in stori, kar je prav.
68
Ko bi se pa pokazalo, da so zakrivili Tvoji ali TvojUi
poslovnikov in plemenitažev služabniki, bodisi njih jeden ali
več, ki so se oddali deželni gosposki, kak zločin, s katerim
so zaslužili smrt, oddaj tacega zopet Ljubljančanom, naj po-
stopajo proti njemu, kakor je prav.
Zapovedujemo Ti, da se ravnaš po tem, dokler ne bode
glavna stvar rešena, ali se nam ne bode zdelo ukreniti kaj
druzega; dalje, da se zdržuješ vseh razgretih besedij, če Te
(Ljubljančanje) prosijo in zahtevajo od Tebe ukrepa, ampak,
da jim odgovoriš spodobno in pravično.
Taka je naša volja in misel.
Dano na Dunaji 22. marcija 1540." *)
Ta cesarski odlok je torej določeval, da je smelo mestno
sodstvo sezati sicer po plemičih in njihovih služabnikih, ako
so delali v mestu nemir in zakrivili kakšen zločin, da pa
jih ni smelo samo soditi, ampak jih moralo oddajati deželni
gosposki, vendar pravico je imelo povprašati, kaj se je ž njimi
zgodilo. Toda tisti služabniki, kateri so zakrivili smrt, mo-
rali so se vselej oddati mestu; plemiči seveda so se pa še
dalje zagovarjali le pred svojim gosposkim sodiščem.
Pozneje je došel najbrž tudi definitiven odlok od ce-
sarja, kar dokazuje neki dogodek iz leta 1605. Služabnik
vicedomov je razsajal o sejmskem dnevu po mestu, razdrobil
in pobil nečemu meščanu mnogo blaga in hišnega orodja in
ga pretepal ter mu naposled celo desnico skoraj do dobra
odsekal. Mestna gosposka ga je dala zapreti in se posve-
tovala, kaj naj stori ž njim. V tem pa doide vicedomovo
povelje, da morajo jetnika, ker je sluga in podložnik plemi-
čev, vicedoma samega, oddati deželni gosposki. Nato je
sklenila mestna gosposka : „ Treba je dobro premisliti in v6stno
preiskavati, če je rana smrtna ali ne." Takisto naj se od-
govori deželnemu glavarju ter se ravna po mestnih svobo-
ščinah. -)
Strogo se je pazilo na to, da se ni teknil nihče, in naj
je bil tudi najvišji gospod v deželi, mestnih sodnih pravic.
Ko je deželna gosposka kaznovala leta 1612. nekoliko Ijudij,
ki niso bili njeni podložniki, izvolila je mestna gosposka po-
slance ter jih takoj poslala v Gradec pritožit se k vladi. •*)
*) Ta jako zanimivi in za sodne pravice ljubljanske imenitni cesarski
odlok do sedaj še ni tiskan. Nahaja se v „Fasc. Miscell"
») Gerichtsprot. 1605.
8) Gericlitsprot. 1612.
^mmi^^M&^mm,^^'- «
n •!'■■»*«% w^5if^3if is? aj^aejj«'
| 