|
XI i. Poglavje. Število ljubljanskih stanovnikov leta 1788 ... 279
V. Poglavje.
Seje mestnega sveta.
§. 1. Civilno pravo.
Sodniško svojo pravico so zvrševali gospodje svetovalci
I v sejah, vršeCih se v civilnih rečeh na rotovži, v kri-
minalnih pa na TrančL Pri tacih je držal mestni sodnik
srebemo s6dno žezlo v roki. ') Zanimivo bi bilo vSdeti, kam
se Je izgubila ta zanimiva starina. Dasi se je ohranilo obilo
sodniških protokolov, iz katerih podžra marsikatero zanimivo
drobnost, vendar se dd prav težko narisati popolnoma jasno
podoba o tem, kako so zvrševah gospodje svetovalci svojo
dragoceno sodniško pravico.
Kar se tiče civilnega prava, razločevati nam je dvojne
seje: 1.) navadne seje, (nOrdinarireohten") in 2.) meščanske
seje (nStadtrcchten"),
a) Navadne seje.
Navadne seje so se vršile na rotovži vsak teden po
dvakrat, in sicer ob ponedeljkih in petkih. Ako je pa bil
na takšen dan praznik, prestavila se je seja na dan pred
njim. Vstajati so morali gospodje svetovalci jako zgodaj; po
leti jim je bila dolžnost že ob 6., po zimi pa ob 7. uri biti
na rotovži. *) Če pa je bilo potreba, shajali so se celo po
večkrat. Zgodilo se je to n. pr. leta 1552., ko so zborovali
') Klim, „Arehiv'' II. pag. 110—118.
') Gerichtsprot. 1634.
70
skoraj vsak dan v tednu. ') Navzočni so morali biti vsi no-
tranji svetovalci z županom in sodnikom vred; ako je kdo
teh odpotoval po svojih trgovskih opravilih, imenovali so
namestnika („Burgermeister" in „Stadrichteramtsverwalter".)
Ta postava je veljala tako strogo, da se je vršila marsika-
tera seja pri postelji bolnega župana ali sodnika, kajti, do-
kler sta bila ta dva dostojanstvenika v mestu, imenovati se
ni smel njiju namestnik. '^)
Poleg notranjih svetovalcev se je morala udeležiti sej
takisto polovica zunanjih svetovalcev, torej tudi dvanajst mož.
Po cesarjevi želji bi se moralo sniti k vsaki redni seji po
petindvajset gospodov, kar pa se ni zgodilo nikdar, kajti
vedno jih je nekolikp izostajalo, bodisi, da so bili zadržani
po opravkih, bodisi, da se jim ni ljubilo prihajati na rotbvž.
Svoje dni odstavili so gospodje svetovalci nekega kolego,
ker ga ni bilo tri leta k nobeni seji. *) Čudno pa je, da so
ga volili vkljub temu.
Štiriindvajsetake so razbirali v sv. Jakopa dan na dve
polovici po dvanajst mo^, ki sta se vrstili teden za tednom,
in sicer je sestavljal župan red, po katerem so se morali
ravnati gospodje svetovalci. Leta 1718. uka2;alo se je žu-
panu, naj skrbi za to, da razvrsti mestne očete tako, da
bo med temi dvanajsterimi zunanjimi šest starih in šest
mladih, to se pravi: šest že delj v mestnem zastopu se-
dečih, in šest tacih, ki so šele nedavno dospeli do časti sve-
tovalčeve. Prihajati pa so smeli samo povabljenci, zato je mo-
ral župan vsako sejo posebej napovedati in gospode sveto-
valce k nji vabiti. Dostikrat pa se ti niso zmenili za to.
Kadar jim je kazalo in se je šlo za njihovo korist, pridrli so
vsi, da so preglasovali notranje sv6tovalce, ako je bilo treba. *)
Strogo se je gledalo na to, da so se izpolnovale forma-
litete. Leta 1601. je župan ali pozabil, ali ni hotel napove-
dati seje. Zaradi tega ni bilo ni jednega zunanjega sveto-
valca na rotovž. Vkljub temu se je seja pričela, toda prej
so zaprli rotovž in se posvetovali le o nekaterih najnuj-
nejših stvareh. •'"*)
Kar se je tu sklepalo, ostati je moralo za meščane naj-
večja skrivnost. Spočetka morebiti te seje niso bile tajne.
1) Gerichtsprot. 1552. fol. 159.
3) Ibid. 1595.
8) Ibid.
*) Fasc. 101. Amtsinstructiven.
3) Gerichtsprot. 1601. fol. 10:1.
\
71
kajti dotični sklep se je storil šele leta 1614. Od takrat se
je prebral ta sklep vsako leto o priliki, ko so na novo v
mestni svet vs1t)pli gospodje svetovalci prisezali uradno svojo
prisego. Kdor bi kaj izdal o tem, kar se je v mestnih sejah
sklepalo, temu so zažugali, da ga pahnejo iz mestnega zbora.
Leta 1634. pa so, kakor se mi zdi, ta sklep nekoliko po-
ostrili, kajti napretili so izdajalcu tacih skrivnostij, da ga
razglasi nepoštenjaka ter ga z bobnom izbobnajo iz mesta
za vse večne čase. ') Leta 1709. se je to morebiti že poza-
bilo, kajti sklenilo seje dn6 11. junija, da bodo tistega, naj sije že
notranji ali zunanji, pS-hnili brez prizanašanja iz sv6ta, kdor
bi izdajal kaj teh skrivnostij direktno ali indirektno, bodisi
komur koli; tega ne sme izdati celo nčtranjim svetovalcem
ne, ki med posvetovanjem niso bili navzočni, bodisi, da jih
ni bilo k seji, ali pa so jo rnorali zapustiti, ker so se obrav-
navale njih tičoče se stvari.'^) Veljal je največ običaj, da
se je moral odstraniti vsak svetovS/lec, ako so prišle stvari
na vrsto, ki so se tikale njega. Stvar je imela to dobro
stran, če ne že v resnici, vsaj na videz, da se je sklepalo
na ta način brez ozira na interese tega ali onega sveto-
valca.
Zastonj so pretfli z ostro kaznijo leta 1605. tistemu,
kdor bi izostal. Takoj v prihodnji seji ni bilo videti tretjine. •')
Popolno število sveto vš.lcev se je sešlo redkokdaj in
vse pritožbe meščanov in župana niso mogle temu neredu
narediti konca.
V teh sejah so se obravnavale prvič vse mestne stvari,
tičoče se občnega blagostanja vsega mesta; delale so se n. pr.
cene za mes6, maslo, slanino in drugo vsakdanje jedilo ; skle-
palo se je o zgradbah in popravah mestnega zidovja, hiš,
most6v, vodnjakov itd. ; vsprejemali so se v službo mestni sluge,
oddajale se v najem mestne pristojbine; posvetovalo se,
kako postopaj magistrat v ti ali oni stvari nasproti raznim
gosposkam, ki so mu kratile njegove pravice itd. V teh sejah
so pokladali mestni uradniki, ki so bili ob jednem svetovalci,
račune svoje; oglašala pa se je tudi občina, ki je zastopala
nekako interese vsega meščanstva proti samovoljnosti ali
pritisku gospodov svetovalcev.
Te stvari, mesta in meščanstva se tičoče, prišle so
vselej najprej na vrsto. Kako se je godilo pri teh sejah, o tem
O Geriehtsprot. 1634.
2) Magistratni akti v fasc. brez številke.
'i Geriehtsprot. 1605.
74
Kruh ar (Brodhiitter) : Jurij Srakhar; porok zanj:
Herr.
Pazniki pri mestnih vratih (Thorwachter) : pri
Špitalskih vratih: Jakop Gaber in Gašpar Hudnikh; pri Sa-
mostanskih: Jurij Mliller in Tomaž Beyr: na Starem Trgu:
Jurij Graiil in Boštian Marintschitsch ; pri Nemških; Jakop
Thome; pri Vicedomskih: Gašpar Veriich.
Vratarja pri Vodnih vratih: Jurij Schnell in Jurij
Mattay.
Mestni oskrbnik (Stadtamtmann) : Matija Thurkh.
Odpovesta se mestna blagajnicarja : Gospod Ivan Dol-
nitscher in gospod Grega Staudacher sta se odpovedala svo-
jemu to minulo leto oskrbovanemu blagajničarstvu in pro-
sila, naj se jima ne jemlje za zlo, če je čutil kdo, da nista
bila dovolj pridna. Namestu njiju naj bi se izvolila druga dva.
Po ti odpovedi imenovanih gospodov blagajničarjev se
je zahvalil gospod župan za njiju poslovanje ter ja opozarjal,
naj se podasta dobre volje, ako bi bila izvoljena zopet z ve-
čino glasov. Zagotavljal jima je naklonjenost in podporo
magistratovo tudi v prihodnje.
Potem se je volilo in so se pobrali glasovi. Izvoljena
sta bila z večino notranjega in zunajnega sv6ta zopet ime-
novana dva ter bila potrjena tudi za to leto v njiju poslovanji.
2.) Ponedeljek 5. januvarja.
Danes so prisegli novi uradniki; kakor po navadi odo-
brili so se tudi njihovi poroki.
Darila za novo leto:. V dar je dobil:
Gospod D. Hieronim Agnelati 4
cekine v zlatu 14 gld. 13 kr. 1 vin.
Mihael Zinser, njestni kancelij-
ski ekspeditor 32 „ —
Gospod Jurij Serauitsch ... 5 „ —
Postilijon ... . 1 „ —
Sikst Schaffer, bukvovez za ko-
ledarje, (ki jih je podaril mestnim
očetom. Pis.) 38 ,, —
Mestni godci 10 „ —
Služabnik na rotovži (Raths-
diener) . 10 „ —
Nadzornik na trgu (Marktrich-
ter) , 4 „ —
Paznik pri Špitalskih vratih . 2 „ —
y>
„ „ Samostanskih „ . . 2 ,. „
„ „ Karlovških „ . . 2 „ — „
n
n
T)
75
Paznik pri Nemških vratih 1 gld. — kr.
„ „ Meščcinskem bastijonu . . 1 „ 30 „
„ v Stolpu (na Gradu) .... 1 „ — „
„ pri Viccdoinskih vratih ... 1 „ — „
Tesarji , . 2 „ 30 „
Andrej Schorga in Jurij Voltschackh
za deset pečij opeke 20 „ — „
Gozdarski hlapci v Zgornjem gozdu . 3 „ — „
„ Spodnjem „. . 2 „ — „
Mestni oskrbnik 1 „ 20 „
Baltazar Gtimbrer, učitelj 3 „ —
Ivan Fider (najbrž tTidi učitelj) ... (J „ —
Ivan Comissario (učitelj) 4 „ —
Friderik Pistorio, (učitelj pri sv. Mi-
klavži) 3 „ —
Beraški strahovi (Bettelvr)gtc) ... 2 „ —
Mestni seli (Stadtpotten) 2 „ —
3.) Ponedeljek 23. februvarja.
„Provisores sanitatis" (reditelji naredbam proti kugi)
bili so imenovani : J. Bosio, Strenner, Piskhon, Dolnitscher
(vsi štirje so bili nčtranji svetovalci).
4.) Dne 5. aprila.
Gospod župan izjavlja, da je prišel te dni k njemu od
deželne gosposke s patenti poslan sel, da se je presvetla ce-
sarost odločila vsprejeti poklonstvo (Erbhuldigung) prihod-
njega 12. dn6 julija. Zaradi tega se bo še treba lotiti mnogih
priprav. Sklenilo se je, da se preskrbi gospod blagajničar
med drugim zlasti z nekaterimi centi smodnika za topove
in puške. Kar se pa tiče vsega druzega, pripravi naj to
mestni oskrbnik gospod Ludvig Schonlebl.
5.) Dne 14. majnika.
Gospod župan izjavlja, da je došel od deželnega gla-
varja cesarski odlok, da so imeli pri prejšnjih poklanjanjih
mesta in trgi svojo klop (svoje sedeže pri banketu. Pis.), da
pa se je to pri poslednjem poklonstvu odpravilo, kar pa se
znova zahteva. Kaj je v tem storiti?
Dalje pravi, da ga je opozoril dež61ni glavžr na to, naj
bi se odstranil stari, ves razbiti vodnjak na Velikem trgu in
se vsaj začasno napravile kamenite stopnice ter se postavila
srednja soha.
Dalje svetuje, naj se uradnikom, ki so zaostali z računi,
pošljejo strogi dekreti, ker bi se sicer, ako ne polože takoj
računov, zahtevale od njih obresti od zaostanka,
76
6.) Dn6 4. junija.
Volitev špitalskega mojstra.
7.) Dne 11. junija.
Včeraj, to je 10 dn6 junija, podalo se je z gospodom
županom nekoliko gospodov svetovalcev k zelo razpadenemu
mlinu kolezijskemu. Ogledali so ga natanko ter sklenili se-
zidati hišico, za katero je obljubil plačevati Baltazar Haloza po
10 gld. naj^mščine na leto.
8.) Dn6 9. julija.
Izvoli in potrdi se bivši župan.
9.) Dn6 25. julija.
Volitev vsega mestnega zastopa. (Ker že v6mo, kako
se je to vršilo, nečem ponavljati znanih stvarij.)
10.) Dn^ 27. julija.
. Izvanredna seja zaradi prihoda Njega cesarčsti.
Ukrenilo se je, da pošlji magistrat k vsem pekarjem
oglednike, kateri naj popišejo, koliko imajo pšenice. Ukaže
naj se pekarjem, da se potrudijo, p^či o navzočnosti ce-
sarjevi kruh kolikor m6či najlepše („auf das setiberist zu
pachen"). Za ta p6sel sta imenovana gospoda Schwizer in
Staudacher.
Takisto p6šlji magistrat ogledat, koliko je v mestu
vina. Ta skrb se naloži gospodu Juriju pl. Wesekhu in Ju-
riju Jerlichu.
Z vsem drugim se je treba popolnoma preskrbeti, da
ne bo nobene sile.
Cesarski dar, (ki ga je poklonila Ljubljana cesarju):
Trije jarmi pitanih volov.
Šest tovorov laškega vina.
Dvanajst s6dov dofenjca.
Sto staro v ovsa. (nStar** so štirje merniki.)
Potem so sklenili gospodje nčtranjega sv6ta, da bodo
prišli vsi njegovi udje k prihodu cesarja v jednakih lepih
oblekah in sicer od črnega žameta. Ti troški pa naj se po-
krijejo iz tistega denarja, ki ga je še dolžan bivši dacar
(Zapfenmass-Einnehmer) g. Dionizij Neuriser.
11.) Dn6 30. julija.
Danes so prisegli vsi novi gospodje zunanjega sveta po
stari navadi.
Potlej je prečita! mestni sindik sklep z leta 1614., v
katerem se prepoveduje gospodom svetovS<lcem, bodisi kar
koli od tega izdati, kar se je govorilo v sejah ; kdor se proti
77
temu sklepu pregreši, pahnili ga bodo iz zbora. Gospod žu-
pan je pokladal gospodom svetovalcem to na srce ter jih
opozarjal na napretene kazni.
Uradniki :
Mesovna oglednika (Fleischbeschauer):
Gospod Jakob SeuUer, ) _>.x :^ svetovalca
Gospod Luka Strener, j »o^ra^J^ svetovalca.
Gospod Ivan Plaukh, j _„„„„.•„ ovPtovžTca
Gospod Andrej Zwekh, | ^^^^^^J^ svetovalca.
Tehtarji kruha (Brottvreger):
Gospod Ivan Gaianzell, | n^x_„_. ov^tovžl^a
Gospod Jurij pl. Wesekh, { ^^^^^i^ svetovalca.
Gospod Gregor Staudacher, i „„„„„,-„ svPtovillra
Gospod Gregor Jerlich, j ^^^anja svetovalca.
Komisarji zadrugam:
Gospod Dominik Brogioll, | nx+-„„:„ ^^Ptovi^lra
Gospod Josip Bosio, j ^o^^^^nj* svetovalca.
Gospod Karol Schwizer, j „,nania svetovalna
Gospod Tomaž Stegar, j ^na^Ja svetovalca.
Nadzorniki dimnikov na V61ikem trgu:
Jurij Schneider, suknar, | občinska moža
Rnltij^ar ftnmhrpr I Ol>CmSKa moza.
Nadzorniki dimnikov na Starem trgu:
p !?J ^'liF T^^T-' ! občinska moža.
Feliks Wrezl, ostrogar, \
Nadzorniki dimnikov na Novem trgu:
Daniel Schilling, krojdč, j ^^^^ j^ .^
Francesco di Franceschi, J
Nadzorniki dimnikov na predmestji:
Mihael Russ j občinska možd.
Andrej Novak, usnjar,
78
12.) Dne 30. decembra.
Gospod župan izjavlja, da prosi škof Vaccano, naj se
oprostita hiši, kateri je prezidal v jedno in katerih jedna je
bila že prej prosta mestnega davka in mestne jurisdikcije.
Sklenilo se je, naj skliče gospod župan vse svetovalce
in še občino, da se zve, ali privoli v prošnjo gospoda škofa
ali ne.
• Potem se je ukrenilo jednoglasno : Če vloži njihova
grofovska ekscelencija pri si. deželni gosposki kapital, čegar
obresti bodo tolike, kakor znašajo davki, ki jih izgubode
mesto od teh dveh hiš, Taufrerjeve in Pučorjeve, potlej se
privoli v njegovo zahtevo, toda sicer se mu odbije prošnja.
Dalje so sklenili gori omenjeni gospodje, oziroma ma-
gistrat, zase in za svoje potomce jednoglasno in nepreklicno,
da se ne bo smel oprostiti odsl6j nikdo, čegar hiša ali zem-
ljišče spada pod ljubljansko mesto.
Na zadnji strani tega protokola se nahaja še kratko
poročilo, kako se je udeležil magistrat in kako meščanje sve-
čanosti o prihodu cesarja Leopolda I. „0 prihodu najvišje
rimske cesarčsti Leopolda L, dne 13. septembra letošnjega
leta, je stopilo vse meščanstvo v orožje in sicer v treh
različnih skadronih; zategadelj so se nakupile nalašč za to
slovesnost čisto nove zastavice in se je dala napraviti ofi-
cirjem navadna oprava („die gewohnliche Libere"). Od teh
je stal jeden na V61icem trgu, drugi pred deželno hišo, tretji
pred Vicedomskimi vrati z gospodi notranjimi svetovalci lepo
tja postavljen. In ko se je bližala cesarost mestu, ogovoril
jo je tedanji župan gospod Ivan Rerinberg z lepim ogovo-
rom („mit einer zierUchen Redt"). Njegov uvod je bil oni
izrek Julija ^Cezarja: Veni, vidi, vici, ki pa ga je na dolgo
razpršdel. Župan je oddal potem mestne ključe na žame-
tasti blazini, predstavil vse meščanstvo kot najudanejše pod-
ložnike ter jih s vsem spoštovanjem priporočil cesarskemu
varstvu in pokroviteljstvu. Vsak svetovalec je potlej po-
ljubil cesarju roko z najveselejšim srcem. ') Pod zelo dra-
gocenim nebom so spremili gospodje svetovalci cesarja pri
Vicedomskih vratih pred deželno hišo, čez most na Veliki
trg in v cerkev sv. Miklavža, kjer se je zapel Vsemogoč-
nemu v čast in hvalo navadni „Tc Deum laudamus". Cesar
se je podal potem v škofovo palačo, odmenjeno mu za bivališče;
^) Gericlitsprotokoll, 16G0. fol. 180: ,.dcro allergiiadijrste Haiul (wuriie)
von elnein jeden des Raths allerunterthiiiugst imd mit hoclistcr Herzens-Coii-
solation und Gemuts-Vergniiguug deosciilirt."
79
tu je stražil jeden oddelek meščanstva po noči in po dnevu
v podobi garde."
Jako dosti opravka torej ta del sej magistratu ni dajal.
V drugem delu se je bavil s tožbami meščanov, katerih ni
manjkalo nikoli. Pred magistrat so prihajali meščanje z
vsemi tacimi tožbami, kakeršne rešiva dandanes delegirano
in dež61no sodišče skupaj. Na kaj so se opirali gospodje
svetovalci rešujš tožbe meščanov, mi je težko povedati, najbrž
pa je sodil vsakdo po všsti svoji, brez prepisov in po obi-
čajnem pravu. Kdor ni bil z odlokom magistratovim zado-
voljen, pritožil se je lehko pri višji instanci, pri vicedomatu
ali celo pri cesarji s^mem.
Poleg tožnikov pa je prihajalo pred magistrat tudi obilo
prosilcev, ki so molšdovali za to in 6no. Največkrat so se
oglašali davkoplačevalci, češ, da jim je naprtil magistrat pre-
visok davek, 'ki ga nikakor ne morejo več zmagovati. Pri-
znati se mora, da je imel magistrat jako mehko srce, kajti
malokateri se je zatekel k njemu, da bi mu ne pregledal za-
ostalega davka za nekoliko let. Dozdevati se hoče, da so
se zanašali na to mehkosrčnost magistrate vo tudi podjetniki,
ki so vzeli to ali 6no mestijo pristojbino y najem. Četudi se
jim je takrat, ko so prosili, naj se jim d^ v najem, zdela
najemščina morebiti previsoka, vendar jih to ni oplašilo,
kajti v6deli so, da jim magistrat težko prošnjo odbije, ako
se oglasijo tekom leta za znižanje ob6tane vsote.
Odkar je imel magistrat lastni opekctrni (Ziegelofen),
razdal je mnogo tu žgane opeke meščanom, zlasti rad jo je
daroval redčvom, samostanom in cerkvš^m. Veliko veliko
opeke, od katere so zgradili bosonogi menihi, diskalcejati, av-
guštini, frančiškani in nune reda sv. Klare svoje samostane
in cerkve, podaril jim je magistrat, ki se je vsak čas izka-
zoval podpiratelja duhovščini. Tudi drugi so prejeli od njega
marsikatere milosti. Podpiral je ubožane meščane, dijake,
ki so odhajali na visoke šole, dekleta, ki so se možila, novo-
mašnike, ki so naznanjali magistratu, kdaj in kje bodo peli
novo mašo ter ga vabili nanjo. Nikoli se ni objavilo v mest-
nem zboru tako vabilo, da bi se ne podarilo prosilcu nekoliko
kron. Magistratu so pošiljali cesto vabila ženini in neveste
ali njihovi očetje. Če so bili z mestom le kdaj v kaki zvezi,
bodisi advokatje, medicini, bivši duhovniki itd,, gotovo jim
je dal magistrat kako darilo.
Ali sitnosti so mu delale zadruge rokodelcev in obrt-
nikov. Malokatera seja je minula, da se ni oglasil jeden ali
drug mojster, češ, njegovi driigi mu kratijo meščanske pra-
80
vice, ker mu ne dovoljujejo poleg tega, da je izpolnil vse
pogoje, ki jih mora izpolniti mojster, zvrševati njegovega roko-
delstva in posla tako, kakor želf sam. Če rečemo, da so
bili v tem oziru pekš,rji, mesarji in krojni vedno najbolj na
preži, kje bi zagrabili kakega dniga, ki jim prestreza zaslu-
žek in dobiček pred rokami, ne povemo s tem, da bi bile
z&druge skromnejše. Sicer pa o zadrugah nanese beseda na
odločenem kraji nekoliko obširneje.
Poleg tega, da je sodil, bil je magistrat tudi policijski
urad, ki je skrbel za red in varnost v mestu, ker v teh se-
jah so se obravnavale vse naprave, ki so se potem po mestu
z bčbnom razglašale.
b) Slovesne meUdnske seje (Stadtrechfen).
Dasitudi so se skoraj v vseh sejah razsojale in reševale
tožbe meščanov, vendar je bilo mnogo sej, v katerih se niso
bavili mestni očetje z nobeno sodniško stvarjč. Leta 1541.
je prosil neki meščan Jakob Kaiser magistrat, naj poskrbi,
da dobode svoje plačilo; a ta mu je odgovoril: „Ker si. ma-
gistrat ne obravnava danes ničesa sodniškega, ne v6 pro-
silcu odgovoriti. Ima li k^j pravnega iskati, stori naj to,
kakor treba." — („Dieweil ein ehrsamer Magistrat anheute
nichts gerichtliches verhandelt, deshalb \veiss man ihm keine
Antwort zu geben. Hat er etwas rechtliches zu suchen, so
mag er solches thun, wie recht ist." ')
Najvažnejše seje so imele posebno ime; nazivale so se
^Stadtrechten**, ki smo jih že omenjali, ko smo dejali, da so
se vsprejemali pri teh slovesnih sejah novi meščanje, vrhu
tega pa se prodajale in prepisovale hiše. Nobena hiša se ni
mogla prodati in prepisati, ako ni te stvari magistrat prej
dobro prerešetal. Ko je prodajalec naznanil, da meni pro-
dati hišo, pozval je magistrat vse tiste, ki so imeli kaj dolga
na hiši, naj se oglasijo. Dokler ni bila hiša čista, oddati se
ni mogla drugemu lastniku. Ali, da se je vedelo, kdaj bodo
te najvažnejše seje (Stadtrechten), razbubnale so se po jnestu.
kar se za dnige seje ni zgodilo. Nihče se ni mogel izgovar-
jati, da ni vedel kdaj se bodo vršile.
V 15. in 10. stoletji je bilo ukazano shajati se k tacim
sejam vsakih 14 dnij. in še leta 1595. okaral je nadvojvoda
Maksimilijan ljubljansko gospodo, da se ne ravna po ti za-
p6vedl Ker so pri odlašanji teh najvažnejših sej trpele
vdove in sirote, upniki in zlasti tujcL ki so iskali pri mest-
»j Geriehtsprot. 1541. Erichtag 22. Febr. 1541
81
nem zastopu pravice, ukazal je nadvojvoda, naj se „Stadtrech-
ten" vrš6 točno na vsacih 14 dnij. Tujcev naj ne pre-
obkladajo s prevelikimi troški ter ne odlašajo njihovih tožeb
od tedna do tedna. Nekatere tožnike je magistrat tako
dolgo odrival, da so obupali in rajši popustili tožbo in pra-
vico svojo, kakor da bi imeli vedno nove troške za pravdo.
Nekaj tacega je izkusil neki benečanski trgovec konec 16.
stoletja, ki se je tožaril z nekim Ljubljančanom zaradi 2000
gld. dolgih 15 let. Naposled pa je mož obupal, da se mu
stori pravica, zato je izročil pravdo svojo jezuvitom, ki so
vedeli stvar prijeti odločneje in od druge strani. Tekom
jednega leta so imeli ves denar v rokah svojih.')
Zategadelj je razglš.sil župan mestnemu sv6tu, da se
imajo vršiti meščanske .seje vsacih 14 dnij, a zanimivo je,
da ni o cesarju zinil ni besedo, ampak cel6 dejal da ob-
javlja to iz svojega nagiba.
Pri tem pa ni ostalo dolgo. Že leta 1612. čitamo v
sodniških protokolih, da se je storil ukrep, sklicavati te seje
samo po dvakrat v letu in sicer prvi in tretji ponedeljek v
postu. -)
Po srednjeveški navadi so se gostili naši predniki o
vseh ne ravno vsakdanjih in četudi vsako leto ponavljajočih
se prilikah. Godilo se je to tudi pri „mestnih slovesnih sejah."
K takemu obedu je moral povabiti mestni sodnik vse go-
spode svetovalce in ta obed plačati iz svojega žepa. Prej, ko
so se te seje vršile večkrat v letu (in bi se bile morale
celo na vsacih 14 dnij, ako bi se bili ravnali vestno po ukazih
deželnih knezov), bila je to za sodnika jako velika teža, če
je bil obed sploh takrat v navadi. Od leta 1634. prirediti
je moral sam6 po dva obeda. Napčsled pa se je še to zdelo
preveč in leta 1660. je predlagal župan, naj bi se obedovalo
le po jedenkrat. Ker sta se te dve seji vršili vselej le o
postu, torej v času, ki se je za bankete in hrumeče obede
zdel najneugodnejši, spotikala se je nad njimi zlasti duhov-
ščina, pa tudi meščanje. Da se ustreže vsem, zlasti mest-
nemu sodniku, svetoval je župan, naj se odpravi ta nepo-
trebna potrata, in da se obeduje le po jedenkrat. Mestni
svet je res vsprejel tudi njegov predlog, zlasti z ozirom na
to, da se mestnemu sodniku s tem ne jemlje nič njegovih
pravic in privilegij. •*)
*) Historia Seminarii.
») Gerichtsprot. 1612.
8j Gerichtsprot. 1660.
6
i
82
c) Prokuratorji.
Pravdajoči se meščanje so se zatekali, kakor dandanes
že v 16. stoletji k advokatom, ki so jih nazivali prokura-
torje. Ti ljudje niso bili mestni, ampak dež61ni gosposki
podložni, kar se je sicer že povšdalo.
Advokatje, ki so prestali doktorske izpite, nazivali so
se poplemčene osebe („nobilitierte Personen") ter v pravnih
ozirih imeli tiste pravice, kakor plemiči samf. Dežšlski go-
sposki biti podložen, menim, bilo je čestneje, kakor pa mestni.
A bodisi že kakor koli, advokatje so se navzeli od plemstva
toliko ošabnosti in brezobzirnosti, da jih sredi 16. stoletja
mestna gosposka zaradi njihovega razžaljivega vedenja pred
sodstvom že kar več prestajati ni mogla. Bila je prisiljena,
prepovedati jim vstop v sodniške* sobe. V neki listini, ki
ne nosi sicer nobene letne številke, ki pa jo prisojam, sodeč
po pisavi in obliki črk, sredini 16. stoletja, čita se, da so ti
doktorji marsikterikrat zasmehovali mestno sodišče ter de-
lali strankam silo, zaradi česar jih je morala mestna go-
sposka odpraviti. *)
A po nekoliko je pripomogla k temu tudi dež61na go-
sposka; prokuratorji so opravljali namreč tudi pri dežšlni
gosposki advokatske posle. Leta 1545., torej tačas, ko je iz-
dajala Ljubljana tisočak za tisočakom za utrditev svojo, sprla
se je z dež61no gosposko pač zato, ker so stanovi odtegnili
mestu denarno podporo, ki so mu jo dajali dotl6j. Najbrž
se je zdela okoli srede 16. stoletja Ljubljana gospodi že do-
volj utrjena; jela se je braniti in delala meščanom težave,
ko so terjali od cesarja samega iz dež61ne blagajnice priso-
jeno jim podporo. Prepir se je vnel, če prej ne, gotovo vendar
že leta 1545. Ali cesar se je potegnil za Ljubljančane in
gospCda jim je morala izplačati določeno vsoto. Kmalu po-
tem, leta 1552. pa se je zopet uprla, Ljubljančanje so po-
trošili v zidanje mestnega ozidja 980 gld., katerih pa dežšlna
gosposka nikakor ni hotela priznati in jih tudi ne izplačati.
Mestni zbor je sklenil podati se k vicedomu zaradi onih
2000 gld., katere je ukazal cesar plačati iz deželne blagaj-
nice. '^)
Zaradi tega prepira so prepovedali stančvi leta 1545.
doktorjem Tschaullu, Lovrencu Sengsenschmidtu in Gasperi-
niju zahajati na rotovž, razven, če bi zastopali kakega ple-
*) Fasc. Miscell.
«) Gerichtstprot. 1552. fol. 122.
8S
miča. Ako ne bi ubogali, zažugali so jim, da jim bodo usta-
vili plačo ter jih vrhu tega še kaznovali.
Mestno gosposko so stanovi sicer s to prepčvedjo spra-
vili v slabo voljo, a ker so jim advokatje že sami presedali,
sklenila je, da ne pustf odslej dalje nobenega advokata več
na rotovž. ')
A kaj naj stor6 meščanje, nev6šči prava in sodniških
običajev ?
Mestna gosposka je izumela jako razumno pot, ki bi
bila tudi danes za marsikoga pravdanja željnega jako ko-
ristna. Ukazala je: Tisti, ki ni toliko izurjen, da bi mogel
sam tožbo svojo zastopati, obračaj se do kacega notr^^njega
ali zunanjega svetovš^lca. Ta bodi njegov zastopnik.
Poprošeni n6tranji ali zunanji svetovalec je bil torej
zaščitnik in advokat pravdajočega se meščana. A kmalu so
spoznali, da to ni prava pot, in res le malo mesecev potem
nahajamo ravno tiste advokate zopet na rotovži zastopnike
meščanov-); če pa jih je deželna gosposka tudi kaznovala,
kakor jim je pretfla, ni povedano. Ako pa je to storila in
so izgubili advokatje rajši službo pri deželni gosposki, po-
vzem^emo iz tega lehko, da so bili zaslužki pri mestnem
sodišči veliko boljši.
Da so se advokatje sedaj, ko so videli, da mesto brez
njih ne more izhajati, vedli na rotovži še oblastneje in še
bolj razžaljivo, kakor prej, to je stvar, ki je ni potreba še po-
sebej zatrjevati. Mestna gosposka si je i.iorala kako poma-
gati. In res, dve leti zatem, dn6 15. februvarja 1547., prečital se
je mestnemu zboru novi načrt, kako naj se postopa odslej z ad-
vokati. Ona prej omenjena „Procuratorenordnung" brez letne
številke je najbrž ta v mestnem zboru prečitani načrt.
^) Gerichtsprot. 1545. „Meine Herren** (piše mestni pisar, ki v pro-
tokolih gospodov svetovalcev, v 16. stoletji, nikoli drugače ne imenuje.)
„Meine Herren haben anheut (dne 7. sept.) mit einhelligen Rathe vorgebracht
nnd beschlossen, dieweil eine ehrsame Landschaft ohne alle sonder ursache
(^er gemeinen Stadt zu Widerdruss (Verdruss) und allein des Stadtzwingers
halber dem Dr. Tsehaulle, Lorenz Sengsenschmidt und Casparini vor das auf
dem Rathbause auser Landleuten zu handeln und procurieren bei Verlierung
ihrer Provision und Strafe verboten und so man findet in allen, dass sie den
Partheien und gemeiner Stadt vielmehr in allen Handlungen schadlieh als
niitzlich. demnach so ist, ein ehrsamer Magistrat sammt den yieruuzwanzi-
geni (dafiir), dass hinfiir keine Partbei mit einigen Procuratbren nicht mehr
vorkommen, noch sieh von diesen gebrauchen lasse."
>) Ibid.
6*
84
Ta novosodniški red je izdelal župan na povelje cesar-
jevo, deželnega glavarja, njegovega namestnika in vicedoma,
cesarskega svetovalca.
Po tem novem sodniškem redu so bili prokuratorji ali
advokatje principijelno sicer odpravljeni, vendar se jim vstop
v mestno dvorano ni brezpogojno odbijal in prepovedoval ; če
so jih meščanje naprosili, smeli so priti, in sicer zato, „da
bi se kdo pri tem slavnem sodišči ne pritožil, da se mu je
zgodila krivica zaradi mestnega blagostanja („dass sich nicht
jemand vor diesem loblichen Gerichte beschweren moge, das
er der gemeinen Stadt halber verkiirtzt worden.")
A da se jih mestni očetje vendar vsaj po nekoliko
ubranijo, ukrenili so tako-le:
Pred vsako pravdo, ki jo je hotet kdo pričeti, moral je
tožitelj prej poskusiti, kako bi se mogel s svojim nasprot-
nikom z lepa pogoditi. Ukazovalo se je, naj vzemo to stvar
v roke najprej dobri sosedje, prijatelji ali druge osebe, ki so
bile na dobrem glasu. Če se po ti poti ni posrečilo nasprot-
nika pogoditi, priti se je moralo s tožbo k županu, sodniku
in k gospodom svetovalcem ter ob jednem povšdati, kdo je
uzrok, da se stvar ne da poravnati z lepa. Gospodje sve-
tovalci pretresovali so potem stvar z vso vestnostjo ter dali
naposled strankama dober sv6t, kaj naj storite, kaj mislijo
o njiju pravdi in kakšen konec bode imela, če je ženete še
dalje. Naposled je poskusil mestni sodnik še jedenkrat to-
žitelja in toženca speljati na pravo pot, da se pobotata. Ako
tudi to sredstvo ni pomagalo, moral se je pustiti pravdi
njen tek. Vendar strogo je bilo ukazano, nobene pravde ne
vsprejeti, ako ni storila vse te ravnokar popisane poti.
Da bi te pristujene ljudi tiščali kolikor moči strdni od
rotovža, zastopati je smel tožbo vsak pošten in neobrekovan
človek, naj si je bil meščan ali ne, celo tujcem iz drugih
mest je bil dovoljen vstop na rotovž. Tako zel6 se je mestna
gosposka malokdaj ali pa nikoli zatajila s^mo sebe. Advo-
katje so morali biti sila pristujeni.
Popolnoma izključili jih pa vendar niso, kajti meščan,
ki ni hotel nobenega svšta poslušati in se ni dal nikakor
pobotati, imel je pravico priti z advokatom pred sodišče; a
le-ti so morali storiti sveto prisego na evangelij (godilo se
je to o protestantski dobi,) da se bodo ravnali po vseh sod-
niških zakonih ter da bodo zastopali ubožce z ravno tistim
srcem, kakor bogatine. Priseči so morali, da zastopajo stranke
v tistem r6du, v katerem se bodo oglašale pri njih. Oblju-
biti so morali, da branijo vse klijente svoje jednako vSstno
85
in se ne dali preslepiti nI po prijateljskih ozirih, ni z de-
narjem, da se torej ne bodo dali podkupiti, da ne bodo od-
rivali in odlašali pravd v škodo svojih strank.
Prepov6dano jim je bilo, nasprotnim strankam izdajati
skrivnosti, ki jih jim je zaupala ali njihova stranka s^ma,
ali katerim so prišli po svojem spoznanji na sled. Zavezati
so se morali, da bodo izjavljali vse, kar bi utegnilo hasniti
njihovim strankam, pošteno in po svojih najboljših močšh;
da ne bodo nikdar ničesa zinili proti sodišči in starim hvale-
vrednim navadam Ijubljankega mesta; da ne bodo stvarf
zasukavali in jih napačno razlagali. Izpuščati bodo morali
vse razžaljive ali psovalne besede, razven, če jih je pravda
sama prinesla s seboj. Jedno in tisto stvar večkrat ponav-
ljati je bilo prepovedano. Prokuratorji naj ostajajo pri stvari,
naj se izražajo kolikor največ mogoče kratko ter naj se va-
rujejo, zlasti v zaključnem spisu (Schlusschrift) ponavljanj.
Strogo se jim je zabičilo sodišče in sodniško osobje
spoštovati in nikdar ne pozabljati, da morajo pravdo, ki so
jo pričeli, tudi zvršiti, ne pa je popustiti, kadar bi se jim
^ zdelo. Strankam naj svetujejo od neutemeljene pravde od-
stopiti, zlasti pa naj pazijo, da ne bodo nikoli nobene tožbe
oglasili, ki bi bila proti javnemu pravu, proti svoboščinam
in starim navadam mesta ljubljanskega.
A tudi za stranke se je zdelal pravflnik, po katerem
naj se ravnajo odslej. Nobena stranka nima smeti oddajati
pravde svoje več kakor jednemu prokuratorju ter ne bo
smela zaprečiti, da bi tudi druge stranke dobile zagovornike.
Da bi se tudi ubožcem storila pravica, zato naj magistrat
ostrč pazi na to, da ne bo terjal od njih, predno se pravda
konča, nihče sodniških troškov, niti prokuratorji, niti mestni
pis^r, niti sodišče samč. Zgolj zavoljo svoje revščine ne
trpi škode n^hče. Dolgotrajnih pravd naj se meščanje ogi-
bajo koUkor moči. Tudi njim so psovke in razžaljenja pre-
povedana. Naj se je pa vendar kaka stranka proti temu
pregrešila in jela pred sodiščem psovati, ne dobi nasprotna
stranka s tem nobene pravice, postopati takisto. Bogokletstvo
pa je prepovedano v vseh slučajih. *)
Temu prokuratorskemu r6du je še doddna zanimiva
cena, po koliko se sme zahtevati za posamezne advokatske
spise. Za prvo tožbo so smeli zahtevati po 6, po 8, do po 15
kr., toda ravnala se je ta taksa po velikosti tožbe. Za drugo
in tretjo tožbo, („da man nicht in Antwort erscheint") za
1) Faso. štev. 264.
86
spis, s katerim se je zahteval birič za mbežen, za oglasila,
za prodajo, za rabežni spis itd. plačevalo se je advokatom
po 4 kr. „In einer Hauptsache in peremptoriis," služil je
advokat po 12, po 15, po 20, po 32, po 40 kr., nikoli pa ne
nad 1 gld. Priziv (Appelationsschrift), dajal mu je pravico,
zahtevati po 32-^40 kr., če pa je stvar bila „eine Haupt-
sache", po jeden cel goldinar.')
§. 2. Kriminalno pravo.
Zagotovljeno je, da so ljubljanski meščanje sodili zločince
do leta 1514. brez kacega merila, brez paragrafov, ampak
zgolj po svoji vesti. Imenovanega leta je izdal cesar Maksi-
milijan prvič sodovnik (Gerichtsordnung), po katerem so se
Ljubljančanje ravnali odslej, v krvavem sodstvu. Pisal je: „0d
starodavnih časov se že opravlja v naši Ljubljani krvavo sod-
stvo z všlicimi troški. O zločincih razsoja sodnik sam zgolj
po svoji v6sti, brez jasne in natanko določene postave. Pritem
pa dosti zločinov ne pride na dan; sodniki dvojijo, kako naj bi
sodili, zaradi česar se je ugnezdilo mnogo razvad." '^) Da se
ti nedostatki odpravijo, razglasil je Maksimilijan leta 1514.
prvi sodovnik za zločince.
Kaj pa naj se zmatra za zločin, o tem v privilegiji še
ni povedano, pač pa v sodovnfku, ki ga je objavil leta 1535.
kralj Ferdinand I. Za zločinca je razglasil vsacega:
1.) Kdor bi preklinjal Bogd, njegove svete ude, njegovo
čast, njegovo mučeništvo ali Mater božjo.
2.) Kdor bi usmrtil ali izdal cesarja, kralja, kneza ali
svojega gospoda, ako bi se mu proti prisegi izneveril ali
kdor bi se predrznil našuntati upor proti svoji gosposki ali
svojim predstojnikom.
3.) Kdor bi usmrtil ali ubil koga.
4.) Kdor bi pretepal starše svoje.
5.) Kdor bi se sam usmrtil. (Najbrž so po tedanjih na-
zorih tudi takšnega mrtveca še kaznovali.)
6.) Kdor bi poslal komu pretilno pismo, napadel ga,
delal mu silo ali ga požgdl.
7.) Kdor bi koga ostrupil ali mu ukradel otroka.
8.) Kdor bi ponarejal denar, izdajal za zlato in srebro
njima podobne kovine, prodajal ponarejena draga kamena za-
h Fasc. štev. 264.
») Klun, „Dipl. Carn ", pag. 61.
87
prava ; kdor bi nakupaval knežji denar v deželi ter ga nosil
iz nje; dalje tudi tisti, kdor bi goljufal pri meri in vagi.
9.) Kdor bi se pregrešil spolno proti naravi.
10.) Kdor bi posilil žensko.
11.) Kdor bi po krivem prisezal ali pričal.
12.) Kdor bi uganjal čarodejstva, ki so v postavi
prepovedana.
13.) Kdor bi kradel in plenil.
14.) Kdor bi ulomil v cerkev, ali razgrajal, bojeval se
in prelival kri na blagoslovljenem pokopališči.
15.) Kdor bi odpeljal bodisi s silo, bodisi na skrivnem
komu ženo, otroka, nedoraslo nečakinjo ali varovanca.
16.) Kdor bi koga nalašč poškodoval in prežal nanj z
orožjem.
17.) Kdor bi skrival in stregel v rčko morilcem, cestnin
lopovom ali sovražnikom deželnega kneza.
Ti zločini so bili takrat pač najnavadnejši, zato jih je
Ferdinand I. omenil imenoma, priporočal pa, naj kaznujejo
tudi druge, v njegovem privilegiji neimenovane pregrehe. ')
Tudi v Maksimilijanovem sodniškem redu, ki ga je iz-
dal Ljubljančanom na njihovo izrecno zahtevo, imenovanih
je nekoliko teh, vrhu njih pa še dosti drugih zločinov. Za-
nimivejši pa od teh je za nas njegov ukaz, kako je Ljub-
ljančanom postopati pri sodbi.
~ Sodišče (Gerichtshof) bila je skupina vseh nčtranjih in
zunanjih svetov&lcev. Obravnavalo se je pri zaprtih durih,
razven, če je bil zatožen kdo zaradi razžaljenja časti, oprav-
ljanja ali obrekovanja. Taka obravnava se je vršila vselej
javno. Dovoljeno mi bodi upozoriti na to, da so bili naši
predniki v 16. in 17. stoletji, kar se tiče cesti jako občut-
ljivi in da je pred sodiščem marsikateri tolovaj ali morilec
shajal bolje, kakor obrekovalec ali razžalivec.
Če je prijel in zaprl mestni sodnik „malefično osebo",
poklicati mu je bilo ves mestni svet, torej vse notranje in
zunanje svetovalce. Povedati jim je imel, čemu jih je po-
vabil in sklical ter imel zahtevati od njih sv6ta, kaj naj
počne, zlasti, če je zločinec tajil in ga je bilo treba strogo
izpraševati. To „ strogo izpraševanje" (v nemščini: „die
strenge Frage", ali pa tudi samo: „Frage"), bilo je za zlo-
činca jako neprijetna stvar. V poznejših stoletjih so je zvali
torturo („die Marter"). Strogo izpraševati pa je smel po ti
^) Landgerichtsordnung fiir Krain.
88
Maksimilijanovi svoboščini sodnik le takrat, ako se je iz-
rekla za to večina mestnega sveta. Jeden sam, bodisi župan,
bodisi sodnik, tega ni mogel ukreniti. Brez ipraševanja niso
smeli narediti nikomur sodbe. Le tatii ali tolovaja, ki so
ga zasačili na dejanji samem, soditi so smeli tudi, ne da bi
ga ,,izpraševali", toda strogo izpraševanje se je pričelo šele
tedaj, kadar „malefična oseba" ni hotela svojega zločina pri-
znati in ga je tajila. Sedaj ni bilo treba biti več navzočnim vsem
očetom, ampak zadostovalo je njih sedem ali devet. Mest-
nega pisarja ni smelo manjkati nikoli, kajti zapisovati so
mu bile izpovedbe zločinčeve. Pri tem „ strogem izpraševanji"
pa je priporočal cesar Maksimilijan mestnim očetom biti po-
zornim in razločevati, je li izpovedala „malefična oseba" iz-
strahii, sovraštva ali zaradi bolečin. Ako je bil sodnik prepričan,
da je vplival jeden ali drugi teh uzrokov nanjo in da je ško-
dila s tacimi prisiljenimi izpovedbami ali sebi ali drugim,
objavljati je imel to svoje mnenje mestnim očetom in posto-
pati potem tako, kakor mu je svetovala večina.
Po Končani obravnavi je prečital mestni pisar izjave
zločinčeve. Sodbo izreči pa je imel pravico le ves mestni
svet, zlasti ako navzočnih sedem ali devet mestnih očetov
ni bilo jedinih v svojem prepričanji. Ako pa se je v tem
ujemala vsa sedmerica, ni bilo celo več treba vsega mest-
nega sv6ta, ampak izrekli so lehko sami sodbo v njegovem
imeni. ')
Sodbo k smrti obsojenih moral je deželni knez potrditi,
predno se je smela zvršiti.
Koliko časa je veljal ta sodniški red, ne vem povedati,
najbrž pa do cesarice Marije Terezije in cesarja Jožefa II.,
ki sta uvSla za vso Avstrijo isti sodniški red.
Pri „strogem izpraševanji" je bil rabelj jedna najpo-
trebnejših oseb. Rdbelj je bil v Ljubljani stalno nameščen;
daleč na okoli se ni nahajal poleg njega nobeden drug. Proti
primerni plači je pomagal tudi pri druzih sodiščih. Leta 1794.
je zvedelo generalno poveljstvo v Gospiči, da je ljubljanski
magistrat preskrbljen z rdbljem, („dass der Magistrat mit
einem Freimann versehen") ter prosilo, naj mu ga pošlje doli.
Obljubilo mu je po petnajst goldinarjev od vsacega treh zlo-
čincev, ki jih bo justifikoval, za pot pa vrhu tega še po tri
goldinarje na dan. Ko pride v Karlovec, ogldsi naj se pri
i) Klun, „Dipl. Carn." pag. 62.
89
ondotni vojaški gosposki, ki bo preskrbela zanj varno spremstvo
do Gospiča. ')
Stalno je bival r<ibelj v Ljubljani celo prva desetletja
našega stoletja in sicer leta 1747. v soteski med Gradom in
Golovcem. Ker je prihajal zaslužek njegov vedno skromnejši,
ukvarjal se je tudi s konjederstvom. -) A proti koncu minu-
lega stoletja pregnali so ga od tod, ko so kopali Gruberjev
vodotoč, umeknil se je in bival odslej na Rebri, torej v tistem
kraji mesta, kjer so stanoMali najubožnejši ljudje.-') Semkaj
gori so ga potisnili najbrž predsodki tedanjega časa, kajti
rabelj je veljal za nečistega človeka, kogar se je vse ogibalo.
V mestnem arhivu je ohranjen (zdi se mi iz srede
17. stoletja,) natančen tarif, po koliko sme tirjati cesarski
sodnik za vsako opravilo in za vsak dan, in po koliko ra-
belj, ako potuje ž njim po deželi. Naslov temu tarifu je:
^Taxordnung des kaisl. Bannrichters in Krain und dessen
Gerichtschreibers und zugeordneten Gerichtspersonen, . \vie
auch deren extraordinari Besoldung, Tax, Liefergelder und
Unterhaltung betreffende."
1.) Sodniški pisar in rdbelj (Zichtinger) s svojim oseb-
jem vred pripoznata naj vselej sodnika svoji gosposki, izka-
zujeta naj mu dolžno pokorščino, spoštovanje in čast („6e-
horsam, Respekt, Ehre und Zucht.") Rdbelj se ne predrzni
pridružiti se mu, češ, da se je zgodilo to po naključji, niti
na poti, niti v tistem kraji, kjer jima je opraviti („allwo es
zu thun gibt"). Zadovolji naj se z določeno takso ter ne
nadleguje nikogar, kakor se je to godilo doslej, niti ne z
nadležnimi besedami, niti z dejanji. Pazi se, da ne daje
sodniku povoda, postopati proti njemu, resno ali ga celo
kaznovati.
Naj bi se pa kazali rabelj ali njegovi ljudje v tem ali
onem nepokorne, in bi žalilf sodnika z besedami ali z dejanjem,
postopaj se proti njim, ako je sodnik to naznanil, z zapo-
rom ali, če zahteva stvar, celo še z resno kaznijo.
Ker je, kakor se čuje, odiral rabelj doslej krvavosodne
gosposke, („diejenigen, so das Landgericht inne haben") s tem,
da je zahteval preveč jedi in pijače od njih in posedal ter
popijal s svojimi ljudmi čez polunoč, zato se mu to prepo-
veduje popolnoma.
^) Fasc. Militaria.
*) Fasc. štev. 22. inag. akt.
») Ibid.
90
Koliko gre sodniku:
Ako bi cesarski sodnik (torej ne mestni, kajti ta je
ostajal vedno v Ljubljani) moral potovati po deželi, plačaj
mu gosposka, ki ima priprte „malefične osebe", po 2 gld. in
40 kr., da se ž njimi hrani. Če bi pa prišel v takšen kraj,
kjer ni nobene gostilne, dati mora ondotna gosposka hrano
njemu in njegovima dvema hlapcema in krmo za dva konja.
Sodniški pisš,r sme zahtevati zdse in za svojega konja po
1 gld. in 20 kr. na dan, a r^belj zdse in za svoja hlapca
po 1 gld. 6 kr. in 2 vinarja, toda na poti se mora vzdrža-
vati na svoje troške.
Sodniku gre od vsake milje poti zunaj Ljubljane po
jeden goldinar in vrhu tega še prve tri dni po jeden goldi-
nar dijet na dan. Za sodbo, ki jo izreče, gre mu od vsake
osebe po dva tolarja t. j. tri goldinarje in triintrideset kraj-
carjev in jeden vinar.
Koliko gre sodniškemu pisarju :
Od vsake milje po — gld. 30 kr.
Za prve- tri dni po — „ 80 „•
Za sodbo vsake osebe po 1 tolar 1 „ 46 „ 2 vin.
Koliko gre rablju:
Od vsake milje po — gld. 30 kr.
Prve tri dni — „ 30 „
Na poti mora s svojimi hlapci živeti ob svojih troških.
Kadar pa pride v kraj, kjer ima opraviti, zahteva naj ali
gori omenjeno pristojbino, ali pa mu daj ondotna gosposka
to-le :
1.) Ko dojde tja, njemu in hlapcu po dva bokala vina
in za dva krajcarja kruha.
2.) Za kosilo tri jedi, kruha in tri bokale vina; na večer
ravno toliko.
3.) Za zajutrek in za južino nobene jedi, ampak vselej
sam6 po tri poliče vina in kos kruha za štiri krajcarje.
4.) Tisti dan pa in sicer po zimi, ko bo opravljal krvavi
posel svoj (den Tag so er zu justificiren hat), zjutraj na-
mesto navadne pijače, kozarec žganja, pol merice („ein Glasi
Brandwein von Y^ Massl : " morebiti polič ?) in kruha zanj in
za njegovega hlapca. Če ima pa rš,belj tudi konja, oskrbi se
mu še konj.
91
Navadno je bilo, da se je -dalo rablju in hlapcu pre-
nočišče, zato se mu dajfij tudi odslej po dvoje rjuh, blazina
in odejai, da bode moral biti zadovoljen. Po opravljenem
poslu, naj se mu da, česar potrebuje.
Rabljeva taksa:
Za predstavljanje, okl^panje in po-
stavljanje lestve, toliko časa, dokler ne
spusti grešnika doli, dasitudi ga je bilo
treba večkrat nategniti. Ako pa je treba
deti grešnika v torturo zjutraj in dopolu-
dne, gre mu od vsacega „ strogega vpra-
šanja" po 1 gld. — kr.
(Von Vorstellung, Band- und Leiter-
aufsetzen, bis der Siinder nicht abgelassen
wird, so er gleich damalen ofter angezo-
gen werden musste; solit aber Vor- und
Nachmittag die Tortur vorgenommen
werden, also von jedvv^eder strengen Frag
gebiihrt ihm 1 fl.)
Za na vezanje uteži. (Von Gewicht
anzubinden) — „30„
Za to, da pripravi stol, na katerega
postavi čarodejko 1„ — „
Za to, da odreže zločincu lase, ako
je treba — „ 30 „
Za to, da postavi čarovnika gori in
ga vzame zopet doli in da mu naob^si
uteži. (Von Auf- und Absetzen des Zaube-
rers, wie auch in den Gev^icht zu legen) . 1 „ — „
Za to, da žg^ s svečami ali s smolo.
(Von Kerzenbrennen und Pechpflaster) . — „ 40 „
Za bičanje 1 „ — „
Za hrano zločincu, za vsak dan . — „ 18 „
(Iz tega se vidi, da je prevzel rabelj zločinca, prišedši
v kakšen kraj, v popolno svoje oskrbovanje.)
Če odreže uho ......... — gld. 30 kr.
Če odseka jeden prst — „ 20 „
Od vrvi 1 „ —
Če rabi m^č (Vom Schwertstechen) 1 „ —
Če nabije glavo ali roko na vešala 1 „ —
Če napravi grmado 3 „ 33 „
n n
92
Od vsake osebe, ki jo* se'žg6 živo ali
mrtvo 1 gld. — kr.
Če pobije žival, ki naj se sežg^ . . 2 „ *— „
(Kadar je šlo za sodomftski greh, obsojali so tudi ne-
dolžno žival.)
Če razkosa grešnika na štiri dele,
od vsacega dela, ki ga pribije (ti kčsi so
se pribijali namreč na štiri različne kraje
v mestu ali v vasi) 1 gld. — kr.
Za ščipanje s kleščami (Vom Zangen-
reissen oder Zwicken) — „ 30 „
Za vlačenje (?) grešnika (Vom Schlei-
fen 1 ,,
Če koga živega pokoplje .... 1 „
Če ga utopi 1 „
Če ga zadavi 1 „
Če ga tare s kolesom. (Vom Radern) 1
Če pa pokoplje ali sežg^ kakega samomorilca, pobota
naj se z njegovimi sorodniki za plačo, vendar pa ne sme
zahtevati nikdar več, kakor dvaintrideset goldinarjev in kar
najde pri samomorilcu je vse njegovo. *)
Sicer je veljala ta taksa, kakor se d^ iz vsega sklepati,
za zločince, ki jih je obsodila kaka gosposka zunaj mesta,
vendar pa menim, -da tudi za 6ne v mestu, inače bi ma-
gistrat ne imel uzroka, shranjevati jo v svoji registraturi. A
bodisi, kakor hoče, zanimiva je toliko, da se mi ne bo štelo
v zl6, ako jo umeščam tudi na kraj, kamor morebiti ne
spada. Iz nje govori vsa surovost minulih stoletij.
Zločince so kaznovali z drakonično strogostjo. Maksi-
milijan I. je ukazal Ljubljančanom morilca streti s kol6som,
izdajalca raztrgati na štiri kose, tolovaju odsekati glavo z
mečem. Tistega, ki se je oženil z dvema ženama, ali tisto,
ki se je omožlla z dvema moškima, utopili so, in ravno ta
kazen je zadela tistega, ki je storil ženski silo ali je prodal
in zastavil izročeno mu blago. Matere, ki so otroka svojega
umčrile ali ga zanSsle (Kindesweglegerinnen), pokopali so žive
in zabili kol skozi nje. Kdor je po krivem prisegel, odrezali
so mu jezik in prste, s katerimi je prisezal. Jednako so
kaznovali izdajalce gosposke svoje, morilce matere ali očeta.
Za „Absagerje" razpisavali so cel6 cene in kaznovali tiste,
ki so jih prikrivali in jim stregli v roko, ravno tako, kakor
„Absagerje" sdme.
*) Pase. Miso.
93
^Absagerji" so bili ljudje, ki so hodili s puškami pod
obleko okoli, nepričakovano ustavljali ljudi in jih silili pre-
teči jim z umorom priseči strogo prisego, da se bodo rav-
nali po pismih, ki jim jih bodo dali onf ter o tem ne pripo-
vedovali nikomur nič. ')
Sila strogo so postopali s tat6vi. Če je bil tat že osem-
najst let star in ukradel petindvajset laških funtov vred-
nosti ali menj, postavili so ga na klado (an den Pranger
stellen), bičali ga in pognali iz mesta in iz dežele. Obesili
pa so tatii, ki je jeden pot ukradel več kakor petindvajset
funtov, ali več potov po deset funtoV vrednosti. Mlajše ljudi
je kaznoval mestni sv^t po svoji razsodbi. 'O
Najnavadnejši zločin je bil takrat pob6j in um6r. Hu-
domušni poboji brez kacega uzroka in prav iz s^me razpo-
sajenosti dogajali so se dan za dn6m, čemur se ni čuditi,
ako čujemo, da so dajale dotlej cel6 gosposke ubijalcem in
morilcem varstvena pisma (freies Geleit), zavoljo česar se
jih ni smel dotekniti nihče, da so ae mogli pobotati s sorod-
niki ubitega človeka ali pa z gosposko. Pobijali so se celo
v gostilnah duhovnikov*); toda Maksimilijan L je strogo pre-
povedal kacege ubijalca ali morilca pomilostiti ter ga ukazal
zasledovati, tudi v tem slučaji, fe so bili sorodniki umorj6n-
čevi pripravljeni pobotati se ž njim. Priporočal je le sod-
niku, naj ve razločevati med nalašč učinjenim ubojem in
med ubojem, ki se je prigodil zaradi tega, da je kdo branil
samega sebe. V tem slučaji izreči sodnik milejšo sodbo. ^)
Ako sodnik ni mogel dobiti kacega zločinca v oblast,
razglasilo se je njegovo ime po trikrat, in to vsacih štirinajst
dnij z rotovža doli, ^ potem pa se je pričela obravnava proti
njemu, kakor, da bi ga imeli že v pesteh. Izrečeno sodbo
in vse pregrehe zločinčeve so prebrali javno pred rotovžem,
„da izvedč to tudi sorodniki zločinčevi". dejal je cesar v
kriminalnem svojem r6du.
Ta r6d je posegel nekako tudi na duhovsko pčlje, ker
je določeval tudi kazen za one. ki so zapeljali komu ženo,
sšstro, varovanko ali prijateljico, om6žili jo ali sicer ravnali
ž njo nepošteno. Neomožene in že čez osemnajst let stare
hčere, ki so se omožile proti volji staršev svojih ali jerobov
izgubile so pravico do dedščine po materah ali očetih; nji-
*) Dimitz, II. „Gescli. Krains", 56.
») Klan, „Dipl. Carn.", pag. 61— 6't.
') Dimitz, ibid.
*) Klim, 1. C.
94
hove zapeljivce pa je priporočal cesar kaznovati, kakor je
bilo dotlej v mestu navadno; visokost kazni naj določijo
mestni očetje samf.
Ta kriminalni red je omenil le najnavadnejših zločinov,
zato jo dodal cesar pristavek, da prepušča kaznovanje druzih,
neomenjenih razsodbi in razumu mestnih očetov. Sodbe naj
se spisujejo „pri zaprtih durih" in se potem pred rotovžem
objavljajo, zlomi naj se vpričo zločinca palica ter se ta odda
rš»beljnu. V zel6 težavnih in zamotanih slučajih pa, ko
bi gospodje svetovjllci ne včdeli kako razsoditi, ne da bi si
delali težko vest, povprašajo naj v kacem sosednem mestu, *
kaka navada je tam. ')
V čast našim prednikom bodi rečeno, da niso dajali
mestnim očetom dostikrat povoda lomiti nad njimi palice.
V sodniških protokolih sem naletel samo na dve „malefični"
obravnavi ; ali pa se morebiti take obravnave niso zapisavale
v sodniške protokole? Zdi se mi, da je bilo v Ljubljani pri-
meroma jako varno, vsaj konec minulega stoletja je dejal
neki meščan magistratu, da se stari ljudje ne spominjajo v
Ljubljani kacega poboja." -)
Utegnilo bi morebiti koga zanimati, kako se je zvršila
,,malefična obravnava", zato hočem jedno in sicer iz leta
1594. tu objaviti. Napis ji je: „ Izpraševanje prič zaradi uboja
Martina Kačarja (Katscher)". Ubijalec se je z val Gregor
Privec.
Prva priča Maruša, Privčeva pastorka, izjavlja, da je
prišla v torek po binkoštih (Pfingst-Erichtag), ko so imeli
žegnanje, — godilo se je to v Sostrem pri Ljubljani, torej še v
krvavosodski oblasti ljubljanskega mesta — zvečer dom6v
in je legla spat. Kar pride neka deklina, Katra zvana, z
loncem masla in ji reče, da bo dete kuhali polento.^)
Šla je potem v vežo ter cula, da lomi tat v hišo. Brzo
skoči po lestvi gori pod streho, kjer je ležala njena mati in
jo pokliče trikrat, da je vzbudi. Ko je čuje oče klicati, skoči
kvišku, teče brez orožja venkaj, a vrne se takoj, zgrabi
sabljo ter steče za tatom, ki je menil ubegniti skozi sose-
dovo zagrajo; ali ta je bila preozka, oče je tatu dotekel in ga
pobil. Navzočna priča pa ni bila pri poboji in tudi o maslu,
*) Klun, 1. C.
3) Fasc. štev. 96—99.
*) Laški upliv je bil torej celo na kmetili tako velik, da so kuhali
polento, kar je danes pač popolnoma neznano. Morebiti je bil pa mestni pisir,
zapisnikar pri 11 obravnavi Lah in je zapisal v zapisnik njemu poznano jed.
95
ki ga je našel oče pri ubitem tatu, znano ji ni ničesar. Dalje
izjavlja, da je tekla po sosede, ki so tudi prišli; kako pa je
oče tem o poboji pripovedoval, ne v6.
Marija (Marey), Privčeva žena, pripoveduje, daje prišel
Kačar okoli polunočf, ko so posli že spali ter izkušal to in
ono odpreti. Kar pride Maruša gori, pridvigne desko in za-
kliče: „Mati, tatovi so na dvorišči!" Na to je njen mož
vstal, zgrabil orožje, tekel za tatom in ga pri preozki za-
graji potolkel. Znano ji je tudi, da je dal takoj potem po-
klicat Anžeta Za vogla, Matijo Gregoriča in Adama Bregiča
ter jim je povedal, kaj se je zgodilo. „Ljubi sosedje moji!"
dejal jim je, „ali naj ubežim?" Ti so mu odsvetovali, naj
tega ne stori, kajti tudi oni bi ne ravnali drugače, ko bi do-
bili tatu v lastni hiši.
Katre, delavke pri Privci, ni bilo k obravnavi.
Izostal je tudi Anže Za vogle.
Iz daljnih izjav zv6mo, da Privec ni imel morebiti že
od prej nakanjeno Kačarja potleči, ampak, da ga je usmrtil
res le slučajno, braneč svoje imetje. Dognalo se je pri so-
dišči, da so bili vsi kmetje v tem jedini, da je Privec storil
prav in da bi tudi onf ne delali drugače, ako bi jim neznan
tat ulomil v hišo.
Potem se je vpraševalo po značaji umorj6nčevem. Vse
priče in med njimi cel6 njegov brat sam, ujemale so se v
tem, da je ponesrečeni Kačar kradel od svojega osmega ali
desetega leta, kjer in kadar je mogel.
Izpovedbe prič so se zatoženemu prečitale in stavila
se uprašanja, je li storil prav ali ne. Njegov zagovornik se
je skliceval na cesarske svoboščine, zavoljo česar ni zapal
smrti nihče, kdor je le slučajno ubil tatii. Izpraševanje prič
pa je dokazalo, da Privec tatii ni usmrtil morebiti iz sov-
raštva ali iz trdnega sklepa, ker ga je spoznal šele tačas,
ko so ga jeli pri luči ogledovati, kdo je. Brez dvojbe je bil
Privec miroljuben in pošten človek. Vsa cesarska določba
so govorila ztoj, da ni zaslužil smrti.
Po vsem tem je izrekel mestni sv^t t^ko-le sodbo:
„Iz vse obravnave se je spoznalo, da zatoženec ni storil
dotlej še nobenega zločina, da se je prigodil pobčj v temi,
ko je Kačar ulomil v Privčevo hišo, da so umorjenca dolžili
tatvine in da ga je Privec pobil po nesreči in ker je bil
vinjen. Iz teh in več drugih veljavnih uzrokov spoznan jo
smrti prost; opravi naj le kako cerkveno pokoro, robčta na
svoje troške jedno celo leto v Karlovškem jarku („im Graben
zu Karlstadt") ter da materi umorjončcvi deset goldinarjev."
96
Razven te sodbe pa se nahaja za njo takoj druga:
„ Sicer zagovarjanje zatoženega Privca ni popolnoma
dovršeno in se ne more reči, da bi bil dokazal, kakor se to
spodobi, nedolžnost svojo popolnoma, vendar .... je bil za-
toženec danes oproščen in se mu spoznalo, naj opravi najprej
cerkveno pokoro, dela na svoje troške jedno leto v Karlov-
škem mestnem jarku ter da materi umorjenčevi deset goldi-
narjev." ')
Kdo je izrekel li prvo in kdo drugo teh sodeb, ne v6m
pov6dati, a brez dvojbe je, da sta šli časih te dve sodbi
jako narazen in da je imela vselej šele druga veljavo.
To pravdo sem omenil zato, ker dokazuje, da so po-
stopali naši predniki v mestnem sodišči nepristransko, iz-
praševali priče natanko, slušali oba zvon^ o moritvi in ob
usmrčenci ter na podlagi nabranega gradiva izrekli sodbo.
Ali ker se je sestavljalo mestno sodišče zgolj iz trgovcev in
rokodelcev, torej iz Ijudij, ki se prava niso učili, nikoli pri-
petilo se je pač lehko, da so storili komu krivico. A mestno
sodfščc ni imelo v tem zadnje besede. Kdor se ni ujemal
z njegovo razsodbo, smel je poslati prizfv do vicedoma in
dalje do cesarja, ki je moral sicer v vseh slučajih smrtno
sodbo podpisati, prodno se je smela zvršiti.
V čast mestnega sodišča bodi rečeno, da je postopalo
nepristransko cel6 nasproti predstojništvu meščanov, županu
samemu. Iz obilice tacih dogodkov hočem izbrati le jednega
ter izrečeno sodbo napisati semkaj v originalu, ker bo uteg-
nilo morebiti tega in onega, zanimati kake izraze so rabili
pred tristo leti v sodbah („in Urtheilen").
Leta 1598. izrekel je namreč mestni župan Feichtinger
proti nekaterim osebam nekoliko prav razžaljivih besed o
grofu Ahaciji „vom Thurm und zum Kreuz". Razžaljeni
grofje prišel župana na rotovž tožit. Župan je sicer tajil,
ali iz njegovega zagovarjanja in iz izpovedeb prič so mestni
očetje spoznali, da jo vendar grofova trditev resnična. Obso-
dili so župana, naj prosi gospoda grofa vpričo mestnega so-
dišča odpuščanja; ko se je to zgodilo, dal si je grof Thiirn
prepisati izrečeno sodbo in jo je vzel seboj. Bila je taka-le:
„Ich Michael Taller, derzeit Stadtrichter zu Laibach
vergich hiemit, dass der wohlgeborene Herr, Herr Ahaz Graf
und Freiherr vom Thurm und zum Kreuz, Erblandhofmeister
in Krain und der \vindischen Mark, Erbmarschall der ftirstl.
^) Gerichtsprot. 1594.
97
Grafschaft Gorz, rum. kais. Majostat mul fiirstl. Durchlaucht
Erzherzogen Ferdinand zu Ocstorreich Rath
\vider
(len ehrenfesten, vomehmen Herrn Antonien Feuchtinger, der-
zeit Burgermeister der furstl. Hauptstadt Laibach durch ihre,
grafliche, Gewaltstrager (Bevollmachtigte u. Rechtsfreunde,
dostavil pis.) dero Klag einbringen lassen, um dass er Herr
Feuchtinger am jiingst verwichenen Tag Sancti Stephani
nachst verschienen 98. Jahres gegen etliche Personen wider
hochgedachten Herm Grafen etlicher hochschmahlichen laster-
lichen Reden nach Inhalt eingelegter und verlesener Klage
sich solite vernehmen haben lassen, \velches aber Herr Feuch-
tinger widerspricht mit Vermelden, er habe damals gegen
Schwieger und andere Frauen mehr in seinem Testament
allein des Sgonikh vorsatzlichen Frevel ihn (se. seiner) der
zuwider landesfurstl. Verordnung mit dem Predigen und Po-
stillesen in vielen Hausern sich eingelassen, gedacht und
soviel, dass dem, Sgonikh, dieser Vorsatz nicht \vohl aus-
schlagen \vurde. Vermeldet dagegen zum Beispiel hochge-
dachter Herr Graf auch der andern Herrn und Landleut dies-
orts geleisteten Gehorsam Anzeig, geschah ihm derwegen
durch solche Inzicht grosse Gewalt und Unrecht.
Ist hiertiber und auf beider Theile Rede und Gegerirede
mit Rath erkannt: Obwohl Herr Feuchtinger obangedeuteter
und in der Klage eingekommener, auf ihn geworfenen Redeii
unschuldig zu sein praetendiert, so mogen doch dieselben ge-
schehen sein und aus angehortem Procedieren vermuthet
werden, und dervvegen werden ihm, Herrn Feuchtinger, diese
Reden, inmassen dieselben geschehen seien, hochgedachten
Herm Grafen allda vor einem ehrsamen Magistrat abzubitten
auferlegt, um, als solche Abbitte jetzt erkanntermassen hoch-
gedachtem Herm Grafen selbst geschehen, hat dessen ihro graf-
liche Gnaden Gerichtsurkund begehrt, dero solche unter
gemeiner Stadt kleinem Insiegel Verfertigung zugestellt worden.
Actum Laibach den 12. Februar 1599." ')
„Malefične osebe" neplemskega stanii v mestni civilni
oblasti (Burgfriede) poiskal je magistrat sam, v krvavi oblasti
ljubljanskega sodstva nahajajoče se zločince pa so morale
naznanjati ondotne gosposke. Sostro je pripadalo takrat
pod fužinsko gosposko (Herrschaft Kaltenbrunn) in le-ta je
') Gerichtsprot. 1599. fol. 2 -3.
98
oddala tudi Privca ljubljanskemu sodišču ; saj v6mo, da je
sezala krvava oblast njegova tudi v Sostro in še .d^-lj^- Sama
soditi ga fužinska gosposka ni smela, kajti nji je bilo do-
voljeno obravnavati le civilne stvari svojih podložnikov in
jih kaznovati le zaradi manjših pregreškov; bila je le „Burg-
fried", ne ^Landgericht", kakor Ljubljana.
Sicer pa se tudi nobena manjša gosposka za t^ko pra-
vico ni marala potezati, ker je sojenje napravljalo obilo
troškov. Takšno pravico so si hotele prisvojiti le večje in
imenitnejše gosposke, torej skupina plemičev in ž njim go-
sposka bogatega nemškega reda. Zaradi tega so se spopadle
z magistratom večkrat in časih zel6 resno. Razmerje med
komendo in pozneje med plemiči in mestom pojasnil je že
Friderik IV. leta 1450. in Ferdinandi, leta 1540., vendar pa so
se vzbujali med komendo prepiri večkrat še pozneje. Če se
je prigodil na zemljišči nemške komende v Ljubljani kakšen
zločin, moral je komendator dati zločinca prijeti, ukloniti ga
ter ga izročiti Ljubljančanom in sicer na pragu Nemške hiše.
Na zunanje malenkosti so gledali naši predniki jako zelo.
V službeni lastnosti stopiti na komendska tl^ ali celo pod
streho Nemške hiše, bilo je ljubljanskemu sodniku strogo
prepovedano. Komendator bi tega ne bil dovolil po nobeni
ceni. Zunaj Nemške hiše na pragu in pod kapom je moml
vsprejemati zločince iz rok komendskih biričev. A ravno tako
strogo je gledal mestni sodnik na to, da se mu ni kratila
niti senca njegove pravice. Cesta zunaj kapa je bila mestni
svet in v službeni lastnostni komendski biriči tudi niso
smeli storiti niti koraka izpod kapa na mestni sv6t. Kap
ali prag je bil neutralen svet, it je jedna gosposka zločinca
oddajala in druga prišla ponj.
Leta 1611. se je vnel zaradi tega hud prepir. V Nemški
hiši so imeli zaprto „malefično osebo". Ko bi jo imel ste-
danji oskrbnik komendski, neki Jakob Kuriz, oddati mestu,
peljaj jo je dalje, kakor do praga, in sicer do ogla hiše ba-
rona pl. Egkha; zdi se mi, da je stala ta hiša čnstran ceste,
nasproti komende. Oskrbnik Ktiriz jo hotel zločinca tu od-
dati, ali mestni sodnik ga ni hotel vsprejeti, ampak terjal
je, naslanjajo se na ljubljanske svoboščine, naj ga pelje oskrb-
nik nazaj do praga; tam ga bode vsprejel. Temu prepiru sta
pripisovali obe gosposki toliko pomena, da sta gnali tožbo
do deželnega glavarja in do vicedoma, ki sta razsodila, naj
za to pot odd^ oskrbnik zločinca na pragu Nemške hiše; a
ker je stvar nejasna, žene naj se dalje in razsodi naj jo
dolenje-avstrijska vlada. Zatrdilo pa se je obema gospo-
9d
skama, naj ta odlok vicedomov in glavarjev ne bo imel no-
benega upliva na pravice te ali one gosposke. Velj^ naj, ka-
kor razsodi avstrijska vlada, toda to pot se je Komendi po-
dati, ker se z zločincem ne more Čakati tako dolgo, da bi
prišel odlok od deželnega kneza. Najbrž so spoznale vse
gosposke z deželnim glavarjem vred, cla trdi mestni sodnik
pravo in deželni knez je tudi res odločil v zmislu ljubljan-
skega sodnika -ter ukazal Komendi oddati zločince svoje na
pragu Nemške hiše in ne drugje. *)
Proti koncu minulega stoletja pa se Ljubljančan je niso
več potezali za zločince, ampak odkrižavali so se jih jednako
dragim gosposkam po deželi, kadar so le mogft Nekov
takšen zanimiv slučaj nam je ohranjen iz leta 1776.
V juliju leta 1776. izdali so v Postčjini loveč list (Steck-
brief) za bivšim uradnikom nčtranjskega okrožnega urada,
za nekim Jobst de Cle6, ki je zaradi iznev6rjenja in mnogih
dolgov pobegnil iz Post6jine. Jeden takšen loveč list po-
slalo je dež61no glavš,rstvo Ljubljančanom s prošnjo, naj ga
razglase in beguna, če mogoče, primejo. Obljubil je ljubljan-
skemu sodišču, da mu to prijaznost o prvi priliki rad vrne.
De Cleeja so zasačili nekj6 na Gorenjskom, vsekako pa še
na krvavosodski oblasti ljubljanski, ki je sezala, kakor nam
znano, do Medvod. O tem je poročal ljubljanski sodnik de-
želnemu glavarstvu.
Zločinca so priprli na rotovži. Tu se mu neki ni go-
dilo posebno dobro, kar posnemljemo iz lista, ki ga je pisal
de Cle6 iz ječe ljubljanskemu sodniku. Ker ni imel denarja
in so živeli njegova žena z "otroci vred ob delu svojih rok
in tako rekoč ob milih darovih, imel ni de Cle6 v ječi nobene
postrežbe; cel6 jesti mu niso dajali. Bilo je. mrzlo, sredi
zime meseca decembra in kuril mu je rotovški sluga na
troške svoje zgolj iz krščanskega usmiljenja; ali ker ni mo-
gel pričakovati, da mu kdo povrne te troške,- naveličal se je
-naposled. Mestni sodnik je objavil to deželnemu glavarstvu
(17. dne decembra leta 1776.) ter prosil, naj ukrene, kar je
potrebno, ali pa naj nakaže magtstratu vsoto, s katero bo
mogel vzdržavati zaprtega de Cleeja, dokler ga mu ^e vzame
njegova gosposka z ramen. Par dnij potem je pisal de C16e
iz ječe magistratu drugo. pismo, katero slove:
^Ljubljana 20. decembra leta 1776.
Danes je minilo šest dnij, odkar me je dal mestni
sodnik, ne vem na čegavo povelje, po biričih zapreti in pri-
^) Magist. akt. fasc. 22.
7*
100
vesti semkaj na rotovž v ječo, v kateri žalostno poginjam
ves ta čas brez kake postrežbe („ohne den mindesten Le-
bensunterhalt erhalten zu haben.") Znano je, da so mi po-
brali vse imetje ; zaradi tega se nikakor ne morem sam oskr-
bovati. Od svoje soproge ne morem zahtevati ničesa, brez
imetja je ter leži bolna s kataralično mrzlico in ž njo vred
dva nedorastla otroka, brez vsake človeške pom6či. Ta slučaj
more pač soprogu in očetu srce trgati in mu krajšati dni
njegovega življenja. Ker pa zahtevajo Človeške in božje za-
povedi, da rabijo človeku vsi pomočki, kako bi mogel s
svojim življenjem vshajati, zato se obračam do slavnega ma-
gistrata s prošnjo, naj ukaže mestnemu sodniku, poskrbeti
mi potrebno hrano za že pretekli, kakor še za bodoči čas;
ob jednem naj tudi naznani, katero višje sodišče ali kdo
drugi, kogar mora ubogati, mu je ukazal mene, šestdesetlet-
nega starčka, vreči v ječo ter me dati stradati, da bom v^-
del storiti pri 6nem sodišči, odkoder je došlo povelje, potrebne
korake in potožiti svojo revo. O tem prosim odloka ter sem
z vsem dolžnim spoštovanjem udani sluga
Jobst de Cle6."
Takiso njegovo pismo, ki pa menim, da mu ga ni verjeti od
besede do besede; pretirano utegne biti že zato, ker ga je
pisal jetnik sam in gotovo povedal rajši več, kakor menj.
Kdo v^, če ga ni pozval magistrat sam, naj piše takisto,
kajti ni dvojiti, da bi se bil magistrat de Clešja iznebil
rad kar najprej. Pismo se mi zdi prav prirejeno, da se pred-
loži deželnemu glavarstvu. Mestni sodnik ga je res poslal
ti gosposki, ali odloka ni čakal, ampak izročil jetnika še
tisti dan biriču, ki ga je odvšdel v Postojino ondotnemu
oskrbniku turjaške gosposke, nekemu Ivanu Vilharju. Ob
jednem mu je dal pismo (Begleitschreiben) za gospoda Vil-
harja. Bilo je takšno:
„ Pri veli so mi, v nekem lovečem pismu popisanega
de Cleeja v Ljubljano, kjer sem ga tudi zaprl. To sem na-
znanil (jaz, mestni sodnik,) deželnemu glavarstvu, ki pa je
odgovorilo, naj postopam ž njim, kakor ukazuje kriminalni
red. Toda ker je v kriminalnem r6du rečeno, da se mora
začasno zaprti zločinec odvesti na kraj, kjer je storil zločin
in ker ta kraj v tem slučaji ni noben drug, kakor Post6jina,
oznanjam visokospoštovanemu zastopniku krvavosodske obla-
sti postojinske, naj prevzame Jobsta de Cleeja, kakor gre
ter dalje ž njim ukrene, kar se mu zdi prav. Dne 20. de-
cembra leta 177G.
Anton Skrinar, mestni sodnik."
101
Naznanflo, ki ga je mestni sodnik poslal ob jednem
deželnemu glavarstvu, ima jednako vsebino. Zločin de Cle^jev
mu je bil znan le površno, vrhu tega ne spada mož pod
njegovo oblast, zato ga je poslal v Postojino, kar s tem
oznanja.
Vilhar je bil zaradi privedenega niu zločinca ves raz-
dražen in se pritožil zaradi tega pri dež61nem glavarstvu:
„Dn6 20. tega meseca poslal mi je gospod Skrinar de
Cleeja, ki ga je dal prijeti zaradi ne v6m katerega lovečega
pisma semkaj v postojinsko krvavo sodišče, ne da bi mi
njegov prihod prej naznanil in prosil, kakor velevajo zakoni,
da ga vsprejmem. Njegov birlč mi ga je privel semkaj ob
sedmih zvečer in položil na mizo gospoda Skrinarja pismo,
kije pošiljam priloženo v originalu; potlej pa se je s svo-
jimi ljudmi takoj odstranil ter mi pustil de Cle6ja tu. Ne
pritožujem se zaradi tega, da se je ljubljanski sodnik
predrznil po svojih ljudeh, pripeljaje semkaj zlo-
činca, stopiti na krvavosodski svet postojinske
grofije, (zaradi katerega samovlastnega koraka
si pridržujem seveda svojo pravico), pritožba moja
se obrača proti temu, da mi je poslal gospod Skrinar zlo-
činca, ki ga nisem dolžan vsprejeti in je uravnal to stvar
tako prekanjeno, da nisem mogel ničesa nasproti storiti, ker
me je presenetil -ter mi zločinca le kar tt pustil. Deželno
glavarstvo blagovoli torej mestnemu sodniku ukazati, da
pride takoj zopet ponj, sicer mu ga na njegove troške in na
odgovornost njegovo pošljem nazaj."
Deželno glavarstvo je potem velelo Vilharju, naj le
pridrži de Cleeja proti čnemu pridržku, da bo namreč zara-
čunil ljubljanskemu sodniku vse troške, ki mu jih bo pri-
zadel jetnik, (23. dne decembra leta 1776.), mestnega sod-
nika pa je pozvalo, naj opraviči svoje postopanje.
Ta se je skliceval na sodniške prepise Marije Terezije
(Theresiana Cap. 16. §. 8). Njegovo zagovarjanje je zna-
čilno za tedanje nazore tičoče se sodstva. „ Če bi hoteli vsem
tistim gosposkam, ki zapro zaradi izdanega lovečega pisma
kacega zločinca obesiti tudi obravnavo na vrat, videli boste,
da se jih kaj malo pripre. Vsako sodišče se bo dvakrat pre-
mislilo, predno bo dalo katerega prijeti" — kar pa se tiče
tpga, da je stopil ljubljanski birič na krvavosodski svet posto-
jinskega krvavega sodstva, pripravljen je bil mestni sodnik
podpisati revers, naj ne bo imelo to za Postojino nobenih
pravnih nasledkov. („Dass das ftir Laibach unpraejudicierlich
102
sein soli"), kajti Ljubljani ne prihaja na misel, prisvajati si
v Postojini kakih pravic.
A postojinski sodnik (Gerichtspfleger) ni bil s tem ni-
kakor zadovoljen, zlasti zato ne, ker se je bal, da bo moral
naposled vendar le on de Cle6-ja soditi. Dejal je, če ostane
pri tem in če je ravnanje mestnega sodnika ljubljanskega
res opravičeno, pride tako daleč, da bo tisti sodnik na bolj-
šem, ki bo znal prekanjenje in prav zavratno kacemu
druzemu obesiti zločinca na vrat. A s takim postopa-
njem bi se odprle duri neštevilnim neredom. Tudi on se
je sklicaval na „Theresiana" (Art. 19. §. 3.), češ, da pripade
6nemu sodišču, katero je zločinca prijelo, pred vsemi dru-
gimi dolžnost dognati ž njim obravnavo do konca. Pritrdil
jo sicer, da dela „Theresiana" res v 8. točki 16. paragrafa
neko izjemo tega pravila, in da je dolžno dognati obravnavo
tisto krvavo sodstvo, kjer je zločinec storil svoj zločin, ali
kjer je stalno bival, toda le v tem slučaji, če je njegovo
sodstvo izdalo za njim loveč list; tega pa Postojina ni sto-
rila, torej tudi ljubljanski sodnik v tem slučaji ni imel pra-
vice obesiti de Cleeja postojinskemu sodstvu, ampak je bil
dolžan, soditi ga ali sam, ali pa — škoda, da so daljni
akti, tičoči se tega zanimivega slučaja, izgubljeni; komii se
je sem in tja potiskani de Clee naposled izročil, neznano je
iz tega uzroka. ')
Pravici se gotovo ni godilo najbolje, če je smel najime-
nitnejši sodnik v deželi tako imenitni gosposki, kakor je
bilo dežšlno glavarstvo, naravnost reči, da bi se sodišča prav
nič ne pomišljala pustiti zločince „ proste hoditi okoli", samo
zato, da bi se ognila tf oškom, ki bi jih utegnile prouzročevati
obravnave. Godilo se je to konec minulega stoletja, ko se
je trudila cesarica Marija Terezija že več desetletij, da uravna
sodišča in odpravi zastarele razvade. Kako se je godilo pri
sodiščih v prejšnjih surovejših stoletjih, ugane pač lehko
vsakdo sam. Do leta 1514. sodili so v Ljubljani mestni
očetje zgolj po svoji vesti ter ne bili vezani na nobeno po-
stavo in na noben praven paragraf. Da so postopali zavoljo
tega marsikatcrikrat samovlfistno, bilo je skoraj neizogibno.
Sicer smo dejali prej, da jim gro vsa, čast zaradi njihove nepri-
stranosti, toda v vs(».h .slučajih pač niso bili taki. Meščanje
sam( niso imeli zaupanja do njihovo pravicoljubnosti. Leta 1549.
sumničil je neki inošča,n vnH zbrani mestni sv6t zaradi nje-
9 Magist. akt. fasc. 22.
103
gove pristranosti. Smel je to storiti, ne da bi ga bili za to
kaznovali, celo okarali ga niso. To je storil neki Posch, ki
pri neki obravnavi nikakor ni dovolil, da bi v njegovi stvari
mestni pisar, torej član sv6ta in ob jednem sodska oseba,
beležil izpovedbe prič. Mestni svet mu je prigovarjal, naj
bode vendar pameten, a Posch ni odjenjal. ') Culi smo, da
so morali deželni knezi na to pritiskati, da so se vršile slo-
vesne meščanske seje (Stadtrechten) zvane, vsacih štirinajst
dnij, leta in leta so se pravdali, zlasti tujci, a nap6sled obu-
pali ter rajši odstopali od prdvd.
Kazni, s katerimi so kaznovali v Ljubljani zločince, bile
so raznovrstne. Iz prej navedenega tarifa za rabeljna smo
zvMeli, da so jih dajali z mečem obglavljati, obsojali so jih
na vešala, trli jih s kolesom, utapljali jih žive, pokopavali,
žive, sežigali, dajali jih trgati z kčnji na štiri dele itd. Kaj
tacega se je prigodilo leta 1G35., ko so se kmetje uprli. Justi-
fikacija se mi zdi toliko surovejša, ker so jednega upornikov
najprej z mečem obgl^vili, potem pa ga dali na štiri kose
raztrgati, ki so jih nabili na štiri različne kraje ljubljanskega
mesta.-) Nihče se ni spotikal na tem barbarizmom, ali po-
misliti je, da se je godilo to sredi tridesetletne vojske, ko je
zdivjal ves svet.
To leto so si omislili Ljubljaačanje tudi voz, v katerem
so vozili zločince na smrtišče, ki je stalo zadaj za sv. Kri-
štofom nekje na Savskem polji ter se odpravilo leta 1791.
V vozi je spremljal obsojenca tudi izpovednik in rdbelj, voz
pa so shranjevali v špitalu v špitalski ulici. '*)
Ječa za najhujše zločince je bila Tranča, toda na več
let ječe obsojevati jih ni bilo v Ljubljani navadno. Ostajali
so tu le toliko časa, da je prišlo potrdilo cesarjevo ali od
deželnega kneza, da se sme tožba z vršiti. Sicer je bila
Tranča dosti močna ječa, vendar je ub^žal marsikdo iz nje,
kar se pač brez vednosti ondotnega paznika ni moglo zgo-
diti, ali bi se ne bilo moglo zgoditi, da je vestno opravljal
posel svoj. Leta 1635. n. pr. imeli so na Tranči zaprtih
osemnajst upornih kmetov. „Dva teh sta ušla" poročajo
sodniški protokoli dosti najivno, „iz strahii, ker je dal go-
spod grof ThuminTybein druge kmete odpeljati vNeapolj."
O Gerichtsprot. 1549.
2) Ibid. 1635.
») Ibid.
104
Mestnemu pisarju se je naročilo, naj spiše opravičevalno
pismo^za višjo gosposko in stvar je bila s tem končana.*)
Življenje je bilo na Tranči kaj patrijarhalično. Leta 1635.
so imeli na Tranči neko na smrt obsojeno žensko Knapp in
so le čakali še cesarjevega povelja, naj se sodba zvrši; v
tem pa jo je hodil obiskavat neki meščan Pittorfer, kate-
remu mestni sodnik naposled to obiskovanje prepov6. Pittor-
fer se je čutil v meščanskih svojih pravicah zadetega ter se
pritožil pri vicedomu, da ga sodnik ne pušča več v ječo h
Knappovki. Vicedom, najbrž o razmerji slabo poučen, je uka-
zal Pittorferju ustopa ne zabranjevati. Ta ukaz so prebrali
v seji mestnega sv6ta in sklenUi, naj gre sodnik osebno k
vicedomu ter mu pov6, da se zadržuje Pittorfer v ječi vsak
dan do polunoči ter se tam tako opija, da samega sebe ne
pozna. Ker je odšla tožba že v Gradec, naj torej vicedom
ne ukrene ničesa, ampak počaka.
Zavoljo tega so tudi Knappovko nekoliko trje prijeli;
prosila je pa, naj ji sodnik malo odjenja ter dovoli, da
jo smejo vsaj njeni starši obiskavati, ob jednem naj ukaže
tudi biričem, naj ne ravnajo ž njo tako grdo. Magistrat je
imel res usmiljenje ž njo, in sodniku ukazal, naj jo ima
zaprto v „sobi" („in dem Stubl."). Bil je to najbrž prijetnejši
kraj Tranče.
•To poročilo je mndgostransko zanimivo. Smelo se je
cel6 k obsojenim na smrt prihajati v ječo. Kje li je
dobil Pittorfer opojljivo pijačo? Gotovo je vedel za to jet-
ničar; brez njegove vednosti bi se v ječi ne moglo popijati.
Ni čudo, da je ušel Ljubljančanom iz Tranče marsikateri
jetnik, najbrž zato, ker ni bilo težko paznikov opijaniti. Kakor
se mi zdi, jemal si mestni sodnik tudi ni dosti k srcu, ako
mu je ubšgnil kakšen jetnik, kajti ravno 1635. leta čitamo
v sodniških protokolih: „Dieweil zwei rebelUsche Bauern aus
Furcht deren andern, die da von dem Herm Grafen yon
Thurn und Tybein auf Neapolis gefiihrt sein worden, aus
der Trantschen entwischt, dass der Stadtschreiber an den
Herm Christoph von Kaltenhauser ein Entschuldigungsbriefel
destwegen abgehen lassen soli".*) O kaki preiskavi, kdo je
uzrok, da sta kmeta ušla, ne čujemo ničesa.
Tranča je bila ječa za vse zločince. To neokretno,
močno in odurno poslopje je slonelo ravno pred Čevljarskim
*) Gerichtsprot. 1(535.
2) Ibid.
8) Ibid. *
105
mostom čez ulice počez obmeno na mogočnem oboku, dve
nadstropji visoko. Stalo je it že od nekdaj m odkar ga
Ljubljana pomni, dejal je magistrat leta 1787. Že leta 1599.
je bila postala Tranča tako stara in tako slaba, da so jo
morali nekoliko podreti in sezidati nov občk. Slikar Ureh
Kramer ga je ozaljšal z lepimi freskami ter dobil za to
delo dvajset tolarjev, naslikal pa je na obok grb deželnega
kneza in grb ljubljanskega mesta. ') V obližji Tranče stano-
vati ni bilo prijetno, kajti ž nje doli so se glasili v jedno-
mer stoki in kriki jetnikov, ki so jih pretepali in trpinčili
birfči.^) Podrli so jo leta 1788. 3)
Zločince, ki jih niso obsodili k smrti, kaznovali so na
razne načine; najhujša kazen je bila, da so jih pošiljali za
ves čas njihovega življenja v ogerske rudokope ali pa jih
obsojali vlačiti tam ladije v6di nasproti („verurtheilt zum
Schiffsziehen"). **) Menj zadolžene zločince so vtikali v stolpe,
ki so se nahajali pri vseh mestnih vratih in marsikj6 na
mestnem ozidji. Za meščane, ki so zaslužili kako majhno
kazen, ne da bi bili „malefične osebe", za take, o katerih
pravi Valvasor, da so bili „ehrliche Biirger, wann sie in ge-
ringen Stticken sich verstossen, und eben deshalben nicht
als Malefizpersonen konnen gehalten werden," ^) odmenjen
je bil v61ik stolp, stoječ blizu sedanjega deželnega dvora doli
pri vodi; nazival se je Vicedomski stolp, sicer pa so jih vti-
kali brez razločka tudi v druge stolpe. V Vicedomskem
stolpu sta se najahali dve ječi, jedna pri tleh pod stanova-
njem vrat^rjevim, druga v prvem nadstropji. Po poročilu
mestnega ranocšlnika iz leta 1785. prišlo se je do ječe po
tridesetih stčpnicah, do katerih pa ni mogel niti zrak, niti
ni mogla svetloba. Ječa je bila le toliko visoka, da se je
mogel človek skloniti; okna so merila samo poldrugi čevelj
v višavo in šest palcev v širjavo, na notranjo stran so se
pač malo razširila, ali ravno zaradi tega ni mogel izprijeni
zrak iz ječe, ker ga je zdravi zunanji potiskal nazaj. V ječi
je bilo tako zadiihlo, da se je moglo komaj sopsti. Ko je
O Ko je Kramar prosil za plačilo, dejal mu je magistrat: „Wenn er
die Arbcit, wie er es im Befehl hat, mit dem landesfiirstlichen (des gol-
denen Flusses [VliessesJ halben) uiid gemeiner Stadt VVappen, verrichte, so
soli mit ilim der Stadtkamrer (Cassier) iiacli Gebiilir reclineu." Gericlitsprot
1599.
^) Hoff, „Gemalde von Kraiii", pag. 96.
8) Fasc. 47.
*) Gerichtsprot.
5) Valvasor, XI. pag. 672,
106
ranoc61nik ječo pregledaval, nahajali so se v nji le štirje
obsojenci, a še za te je bil prostor tesan : kadar so polegli,
sezale so noge jednega izmed njih na stopnice. Peči ni bilo
v nji, zato je bila ta sicer le za preiskavanje in manjšim zlo-
čincem odmenjena ječa huda kaznilnica in kdor se je moral
tu delj časa zadrževati, bil je podobnejši mrliču, kakor ži-
vemu človeku. ')
Odlične meščane so zapirali, kakor smo že prej ome-
nili, na rotovži.
Kogar niso mestni očetje obsodili v ječo, pripoznali so
mu druge, časih zelo občutljive kazni. Tatove in tatice so
bili po zobeh, '-) („die Diebin \vird mit zwei Maulstreichen
auf der Trantschen bestraft",) a tudi šiba je pela dostikrat,
in sicer brez razločka, po zadnji oplati, naj so bili moški
ali ženske,'*) prej pa so zapirali take kaznence ne v6 se za
koliko časa v „Narrenkhotterle", v železno kletko,^) ki je
stala na stopnicah pred rotovžem, vsaj pred starim, ki so
ga podrli leta 171G. Na Valvasorjevi sUki Ljubljane je ta
„Narrenkhotterle" naslikan. Ne daleč od rotovža je stala
na jedni strani klopica „Schandbank", na drugi pa „Pranger"
ali „Schandplahl", sramotilni kol, kamor so privezš^vali zlo-
čince, da si jih je svet ogledal.'^) Pred novim, leta 1718.
dozidanim in še zdaj stoječim rotovžem ni bilo niti jedne
niti druge teh sramotilnih stvarij, vsaj v mestnem arhivu
niso omenjene ni jedenkrat. „Pranger" je dobil drug pomen;
konec minulega stoletja se je zval tako rotovški pomol (balkon),
s katerega so čitali zločincem javno njihove obsodbe.
Pekarji, ki so pekli premajhen ali preslab kruh, sedeti
so morali po več ur na sramotilni, nalašč z^nje odmenjeni
klopici pred kruharno, blizu Čevljarskega mostu. **) Pri vodi,
zadaj za kruharno, stala je za pekarje neka druga kazno-
valna priprava, nazivana potapljalka („die Schupfen"). ')
To je bilo dolgo bruno ; na njegovem konci je bil privezan
jerbas, v katerega je moral sesti obsojeni pekar, ki so ga
mestni biriči vpričo vsega ljudstva potapljali in zopet kvišku
potezah.
O Fasc. 47..
2) Gerichtsprot. 1601. fol. 23.
») Ibid. 1635.
*) Gerichtsprot. 1508., 1635. in še v dostih drugih sodniških protokolih,
») Gerichtsprot. 1635.
«) Ibid
O Ibid.
107
Med manjšimi kaznimi je bilo pač najobčutljivejo, če
so koga izgnali iz mesta, kar se je prigodilo marsikateremu
meščanu zlasti zaradi njegovega razuzdanega življenja. Sra-
motilna kazen je bila tudi, če so komu prepovedali nositi
orožje. Meščanje so se odlikovali namreč od druzih v tem,
da so smeli nositi v mestu orožje, o viharnih in nevarnih
časih, ko se je bilo bati kacega sovražnega napada bili so
k temu celo prisiljeni, tujec pa je moral prisedši v mesto
orožje takoj odpasati ter oddati puško ali samokres. S pre-
povedjo, da ne sme orožja nositi, kaznovali so n. pr. leta
1547. necega Schiffrerja in sicer zavoljo njegovega nespodob-
nega vedenja. Prepovedali so mu tudi igrati, po noči popi-
jati in se vlačiti po mestu. ')
Dostikrat je magistrat razsodil, naj bodo meščanje v
zločinca metali jajca in gnilo sadje, in leta 1635. kaznovali
so neko žensko s tem, da je morala pometati trg, („den
Plntz kehren",)*^). Ker so do konca minulega stoletja Ljub-
ljano pometali največ le po jedenkrat v letu, obrnila je taka
ženska seveda takoj vse oči nase.
Našel sem še dve poročili o kaznih, s katerima pa ne
vem kaj početi. Imenovani sta „die Apothekherin" in „Hra-
stovica", najbrž dva kraja, kjer so kaznovali zlasti ženske
zaradi nenravnega življenja. Leta 1547. se čita: „Des Jacob
Schlosser Ehefrau \voferne sie hinfort nicht in allem,
\vas einem Feldscher\veib gebiihrt, halten \vurde, so soli sie
ohne alle Begnadigung in die Apotegkherin andern zum Eben-
bilde und Exempel gesetzt und vermauert \verden." ^)
Časih je mestnim očetom že zadostovalo, ako je zlo-
činec opravil, predno so ga oni dobili v pest, cerkveno po-
koro. Leta 1608. vrgla je neka meščanka Tramter svo-
jega otroka v vodo. Mestni sodnik je zahteval, naj jo kaz-
nujejo, a njen mož jo je zagovarjal, rekši, da sta oba, on
in ona prebila cerkveno pokoro, da ju je škof sam odvezal
in da nima torej posvetna gosposka o ti stvari govoriti no-
bene besede več. Zaradi tega je sklenil magistrat: „Ker
skoraj ni mogoče, da bi prava mati svojega otroka utopila
in ker sta prebila že oba cerkveno pokoro, postopati se
žnjima ne more več kriminalno, pač pa naj se kaznujeta na
*) Ibrd. 1547.
8) Ibid. 1635.
«) Ibid. 1547.
108
blagu in se porabi določena jima vsota za mestne po-
trebe. ')
Magistrat je bil k^j strog nadzornik zasebnega življenja
meščanov ter se vtikal v najbolj privatne stvari. Leta 1635.
je poklical mestni sodnik meščana in meščanko pršdse in
ja opominjal, naj živfta spodobneje. Tistega leta se je sešel
mestni sv^t, da se posvetuje, kaj naj se stori z nekim Wolf-
nizerjem, njegovo ženo Marijo in njegovo hčerjo Veroniko in
z neko Kastnerico, ker se mu je pov6dalo, da živ6 ti ljudje
kaj razuzdano, zmerjajo, kolnejo, preklinjajo Bog^, napijajo se,
kradejo itd. Sklenilo se je prve tri iz mesta zapoditi, Ve-
roniko pa peljati prej še na Trančo, kjer naj jo drugim ta-
ticam v svarilen izgled njen oče sam pretSpe, („dass der
Tochter Veronica auf der Trantschen vorher dero Vater eine
(einige) gute Schillinge, andern dergleichen Diebiniien zum
Exempel abkehren soli." 'O Tisti dan so sklenili mestni očetje
tudi še, naj se razglš,si trikrat po mestu, da bodo vsacega
odpeljali na Trančo in nikomur prizanesli, kogar bi zalotili
čez osmo uro (bilo je po zimi) na ulicah brez luči in brez
p6sla; zato naj se oglasi tudi mestni sodnik pri jezuvitih
zaradi njihovih učencev, da jih drž6 strože. Dalje je vprašal
sodnik, kaj naj storf s Cividatorjevo hčerjo, ki je pokrala
svojemu očetu mnogo stvarij iz njegove prodajalnice ter jih
zapfla z nekaterimi izprijenih svojih družic. Sklenilo se je,
ker sta dopustila oče in mati hčeri svoji vso razudanost, da
je zaradi tega tatica in pijanka postala in sta torej onš. dva
tega največ uzrok, kaznuje naj („soll castigieren") oče, ka^kor
je včeraj obljubil svojo hčer prav strogo, njega samega pa
naj pošlje mestni sodnik drugim starišem v svarilo na stolp
za osem dnij. Ravno tako se je zgodilo dvema prijatelji-
cama Cividatorjeve hčere, tretja pa, ki jo je zapeljala, iti je
morala za štirinajst dnij na Trančo ob kruhu in vodi; zažu-
gali pa so ji mestni očetje, da jo bodo pognali iz mesta, ako
zakrivi še k^j tacega.
A obsojeni oče in njegovi drugovi so jeli prositi, naj
magistrat vendar ne bode tako strog; kajti hčer so zape-
ljali drugi, dejal je Cividator, on je popolnoma nedolžen, ma-
gistrat naj bi mu torej odpustil ječo. Ta mu je odgovoiil:
„Ker oče ni strahoval hčere, kakor bi moral, ker ji je dovo-
ljeval, da je plesala, ne smeli bi ga po pravici izpustiti, toda
1) Gerichtsprot. 1608. fol. 60.
») Ibid. 1635.
109
magistrat hoče jedno oko zatisniti ter postopati ne, kakor
bi moral, ampak se hoče izkazati milostljivega, („er will Gnade
ftir Recht ergehen lassen",)'priveri ga pa (Cividatorja), naj
gospodari odslej bolje, popusti naj svojo gostilno ter svojo
hčer strahiije, da ne bo sodstvo imelo uzroka to storiti. —
Tudi onima dvema prijateljicama Cividatorjeve hčere je ma-
gistrat spregledal ječo na stolpih ter ji sam6 okaral, Kast-
nerica pa je morala sedeti štirinajst dnij ob kruhu in vodi
na Tranči. ')
Tacih slučajev, da se je dal magistrat s prošnjami pre-
prositi in omehčati, navel bi lehko c61o kopo. Leta 1544.
obsodil je soprogo necega mesžrja na osem dnij ječe in da
bo morala iti sest potem v „Narrenkhotterle, manniglich
zum Exempel." A v prihodnji seji so prišU zdnjo prosit njen
oče in dva njegovih prijateljev, liaj bi magistrat prizanesel
mesarici pregrešek ter ji odpustil večno ječo („Ehebruchs
halben"). Te obile in intenzivne prošnje so premogle mestne
očete, da so ji to pot prizanesli, a zažugali so ji, da ji drug
pot večna ječa nikakor ne odide, ako se znova tako spo-
zabi. 'O
Ravno tako se je ukrenilo leta 1547. Zalotili so zopet
ono že omenjeno nezvesto zakonsko ženč v pre sešte-
vanj i, a prišli so prosit zdnjo sosedje in cel6 soprog sam.
Magistrat se je dal preprositi, toda zapretU je, da jo ukaže
takoj odpeljati v „Apotekarico" (in die Apotegkherin setzen")
in zazidati, ako se ne bo v^dla v vsem tako, kakor se spo-
dobi soprogi vojaškega ranoc61nika. „ Potem so poslali ponjo
ter ji to odločno zabičili in se je morala v tem oziru zave-
zati. („Darauf wurde nach ihr geschickt und ihr solches mit
Nothdurft furgehalten und eingebunden und soli sich derent-
halben verobligieren " .) •*)
Zlasti če je kdo privel kacega plemenitaža, kot prosilca
zanj, na rotovž, odpustili so mu mestni očetje kazen skoraj
brez izjeme vselej. Dostikrat se je izkopal kdo s samim
ukorom. Leta 1524. se je ponašal vagar (Wagmeister), da
je kaznoval Ijudf, ki niso hoteli prinesti svojega blagš, na
vago, in sicer jih je kaznoval, ne da bi zvedeli štiriindvaj-
setaki kaj o tem. Policijsko kaznovati pa je smel samo
niestni sodnik, ki je poklical vagarja pred mestni svt^t. Kaz-
*) Geriehtsprot. 1635.
^) Ibid. 1544.
») Ibid. 1547.
| 