Zgodovinar Janko Orožen se je rodil 10. decembra leta 1891 v Turju nad Hrastnikom, kjer je obiskoval tudi enorazredno šolo. Med prvo svetovno vojno se je pridružil prostovoljcem v češki legiji in z njo odšel na solunsko fronto.V Mariboru je hodil na učiteljišče, kasneje opravil gimnazijsko maturo, v Pragi se je vpisal na študij prave, a ga po enem semestru opustil, zaradi pomanjkanja denarja tako, da se je vrnil nazaj domov. Leta 1922 je diplomiral na filozofski fakulteti, nato pa kot zgodovinar, slavist in geograf poučeval v Murski Soboti in Celju vse do leta 1941, ko so ga Nemci z družino pregnali v Srbijo, kjer je bil začasno upokojen. Med vojnama je pisal pedagoške razprave in učbenike za zgodovino, geografijo, ruščino in češčino; vsega je napisal več kot 30 knjig, 170 razprav, člankov in poročil ter 12 učbenikov. Janko Orožen je raziskoval tudi zgodovino Celja ter območij v porečju Savinje in Save. Jeseni 1946 se je vrnil v Celje, poučeval na gimnaziji do upokojitve leta 1954, se po veliki povodnji istega leta posvetil delu v celjskem Zgodovinskem arhivu in ga vodil vse do dokončne upokojitve v letu 1965. Umrl je v Celju, 18. septembra leta 1989.
