|
XI i. Poglavje. Število ljubljanskih stanovnikov leta 1788 ... 279
VIL Poglavje.
Posebne gmotne pravice ljubljanskega
mesta.
prospeh in procvet ljubljanskega mesta so obsipali
^/ deželni knezi Ljubljano s svoboščinami in pravicami,
kakeršnih ni imelo nobeno drugo mesto na Kranjskem.
Storili so to, ker so se meščanje zavezali, da bodo delali,
popravljali in vzdržavali mestne trdnjave, ozidje, stolpe in
most6ve na svoje troške. Ker je bilo avstrijskim vladarjem
mnogo do tega, da ostane v strategičnem oziru tako važno
mesto, kakor je bila Ljubljana, močna trdnjava, izkazovali
so Ljubljančanom obilo milosti, katere so prinašale meščanom
neprecenljiv dobiček. Brez njih bi bilo meščanom, ki so bili
zgolj rokodolci in obrtniki, (kar se v aktih sto in stokrat
ponavlja), nemogoče graditi in vzdrževati tako dragocene trd-
njave, kakor jih je imela Ljubljana. Že v 14. in 15. stoletji
so delili deželni knezi ljubljanskim trgovcem, ako so šli po
trgovskih opravilih na tuje, jako imenitne pravice. Brez
tacih knežjih milostij bi se Ljubljana ne bila nikoli popela
do tolike imenitnosti in tolikega bogastva, o katerem pričajo
še dandanes posamezni sledovi.
A dasi je bila knežja roka Ljubljančanom vedno od-
prta in darežljiva, njihove tožbe vendar niso nikoli umolknile
in knezi so jim morali izkazovati vedno znova zdaj to, zdaj
6no milost. ''
Za tako imenitno trgovsko mesto, kakor je bila Ljub-
ljana do konca minulega stoletja, bile so 6ne milosti, ki so
bile v zvezi s trgovstvom, največjega pomena.
123
Trgovstvo je bilo privilegij, ob katorem je Ljubljana ži-
vela, kar stojf. Leta 1733. vzdihovali so Ljubljančanje, ker
so jim žugali kmetje vse trgovstvo po dežeii prestr^^či in iz-
viti iz r6k: „Mi živimo zgolj ob trgovstvu. Če bi se dovolje-
valo, kakor doslej, trgovstvo tudi podložnikom po kmetih,
kaj HHJ počnemo mi, ubogi ljudje po mestih, odkod naj pla-
čujemo davke, odkod zmagujemo tolike in tako velike teže
o vojskinih časih, ker so nam zaprli napadi Turkov vse
trgovske cest6 na Hrovaško in Beneško in do morja? *)
§. 1. Mostnina (Brtlckenpfennlg). *)
Jedna največjih dobrot za mestno blagajnico je bila
mostovina. Mostovfno po mestih in trgih pobirali so že od
nekdaj deželni knezi. Ker je bilo trgovstvo na Kranjskem
proti jugu in severu že v srednjem veku zelo živahno, da-
jala je mostovfna deželnim knezom velik dobiček. Ljubljan-
čanje so se trudili že tisti čas dobiti od kneza vsaj ljubljansko
mostovmo v najem, kar se jim je tudi posrečilo. Leta 1432.
oddal je avstrijski vojvoda Ljubljančanom ne le ljubljansko
mostovmo ampak tudi 6no v Godoviči za 800 funtov vinarjev
(800 Pfund Pfennig) v najem. Leta 1471. dovolil je Fri-
derik IV. pobirati od vsacega tov6rnega konja, ki ga je kdo
prignal čez ljubljanski (Čevljarski) most v navadnih dnšh po
1, o semanjih dn6h pa po 2 vinarja.
A tudi 6nih 800 funtov vinarjev so se Ljubljančani
trudili izmol6dovati avstrijskemu vladarju. Prosili so toliko
časa, da se jim je to res posrečilo. Leta 1513. podaril je
Maksimilijan I. mestu vse dohodke ljubljanske mostovine, ne
da bi mu meščanje zato kžy plačali. '')
Mostovfna -je bila precej visoka. Leta 1561. terjali so
Ljubljančanje od vsacega tovora špecerijskega blag^, žefrana,
popra, korenčka (Ing\ver,) muškatovih orehov in muškatovega
evetja, žebfc, cimeta, zlatega in srebernega sukna (Gold- und
Silbertuch), žameta, svile itd. po 24 krajcarjev ; od žita, sukna
in soli po 1 krajcar od tovora.
Ko so prišli konec 16. stoletja jezuviti v Ljubljano, na-
kupili so na Starem trgu v okolici šentjakopske cerkve 30
hiš ter jih podrli. Na mestu teh hiš in šentjakopske cerkve,
ki so jo tudi podrli, sezidali so šentjakopske cerkev, kolegij
^) Fasc. štev. 100.
^) Ibid. štev. 213.
') Ibid.
124
in seminar za dečke. Deželni knez izkazal jim je milost, da
jim od teh hi§ ni bilo treba plačevati davka v mestno bla-
gajnico; vrhu tega jim je odpustil pa še ves davek, ki so
ga bili že takrat petnajst let mestu dolžni.
S to knežjo milostjo je bila mestna blagajnica zel6
oškodovana. Škoda je iDila precejšna, ne le ker je odpustil
deželni knez jezuvitom zaostali davek celih petnajst let,
ampa.k zlasti zaradi tega, ker bi bilo nosilo onih trideset hiš,
ako bi jih jezuviti ne bili podrli, mestni blagajnici vsako
leto lepo vsoto. Knezu pak je moralo mesto davek od po-
drtih hiš vkljub temu še vedno plačevati. Ljubljančanje so
se pritožili ter prosili kake odškodnine. Nadvojvoda Ferdinand
jim je dal na izbiro, ali naj se jim davek nekoliko odpiše,
ali pa se jim bo mostvina povišala in sicer naj bi bila odslej
še jedenkrat tolika, kakor odslej. Ljubljančanje so si izvolili
poslednje, leta 1614. A pri podelitvi te milosti, („der dopelte
Briickenpfenig") stavil je Ferdinand pogoj, da prestavi mesto
mesnice s Črevlj^rskega mosta kam drugam; kajti čez ta
most, dejal je, ne prihaja le večina tujca, ampak tudi de-
ž61ni knez pripelje se vselej, kadar obišče Ljubljano, po tem
mostu v mesto. Že zaradi tega kaže mesnice z m6sta pre-
staviti, posebno pa še zato, ker razprostijo nestrpljiv duh
okoli sebe. Na mesto mesnic naj bi se postavile na Čev-'
Ijarski most kramarske lope ob ob6h stranšh mostu. Zaradi
tega bi se moral pa most razširiti.
Sicer je knez veliko zahteval, a Ljubljančanje so vedeli,
da ne preveč. Vsprejeli so ponudbo, prestavili mesnice ter
naredili nov most, ki jih je veljal 10.000 goldinarjev. Pri
tem so jim pripomogli plemiči z nekaterimi stotš^ki proti
temu, da jih je mesto oprostilo za vse večne čase mostovfne.
Pa že kacih deset let zatem so se plemiči kesali, da so to
storili. Ljubljančanje so terjali od njih mostovfno, kakor od
vsacega druzega. Plemiči so se sicer pritožili, ali cesar jim
ni mogel ustreči, kajti ^Ljubljančanom je ravno takrat zaradi
dragocenih trdnjav, ki so jih morali delati, huda predla za
denar.
Sicer.se je zvala ta mostovfna: podvojna mostovina,
vendar se v istini ni plačevalo od tovorov še jedenkrat to-
liko, kakor prej. Po tarifu iz leta 1639. pobiralo se je po
32 krajcarjev od vsacega tovora naslednjega blagš,: odžefrana,
popra, korenjčka, muškatovih orehov in muškatovega cveta,
žebic, cimeta, od zlatega in srebernega sukna, žameta, svile,
„Schamblotha", od olja in platna. Od tovora kadila, mire, špajke,
paprike, riža, mila, stekla, vitrijola, gumija, smokev, grozd-
125
nih jagod (Weinbeeren), cibob, krhljev, solitarja, svinca, čina,
kufra, kocev, bele galLce (Galicenstein), lavora, oblajstro-
vega pepela (Waidasche), usnja, kleja (Lcini), ostrig, medu.
artičok, in strelnega prahu, pobiralo se jo po 5 krajcarjev.
Kramarji so plačevali od tovora kramarskega blaga po IG kr.
H kramarskemu blagu so prištevali: nože, volšperške pasove
in norinberško blago. Po 3 kr. so plačevali Ribničanje od
tovora škafov (Schatfer), reš6t, (za rešeto takrat najbrž nem-
škega izraza še niso poznali, kajti rešeta so v tem tarifu
zabelježena s slovenskim izrazom in slovensko končnico:
Reseta) lesenih skled in kadunj (Miilter). —
Po 5 kr. in 1 vinar so zahtevali od tovora brusnih
kamenov, lanenega olja, saj, majolik, SoUedia (?) in od
vsega blag^, ki je prišlo iz čevljarskih ali klobučarskih rok.
Jeden vatel dobrega sukna je plačal 1 krajcar. Ravno toliko
se je zahtevalo od desetih od slame pletenih koškov (Zegger).
Od jednega stota voska ali prediva (Haar) pobirali so po 5
kr. in 1 vinar, od bisage (\Vissagen) kramarskega blag^, če
je bilo deset goldinarjev vredno, po 2 kr. od jednega oger-
skega voza po 1 gld. 4 kr. Tuji sftarji so plačevali od de-
setih sit po 1 kr. Muškatelec, malvazijec (Malvasier) „Rhein-
felder (časih tudi Rainfall pisan) se je zamitil s 5 krajcarji;
od žganja, „Vindi Cama", „Rosjazer", črnikalca („Tsch^rni
Kaller") in vipavskega vina terjali so po 5 kr. in 1 vinar;
domače dolenjsko vino (Marwein) je hodilo ceneje čez most
ter se plačevalo zdnj od tovora le po 2 kr., ali pa po 10 kr.
in 2 vinarja od soda. Tovor vina so šteli sto bokalov. Po-
leg tega so prevažali in prenašali čez ljubljanski most kožu-
hovino in sicer: surovo kožuhovino, mačje, polšje, jelenje,
ovčje, lisičje kože in kože kun in risov. Plačevalo se je od teh
stvarij po 16 krajcarjev od tovora. Od krznarjev in kožii-
harjev se je pobiralo od navadnih, bodisi že velikih ali krat-
kih kožuhov po 1 krajcar in 1 vinar.
Sicer pa je prihajalo skozi Ljubljano ?e dosti druzega
blaga, irhovine, usnja, volovskih kož, žebljev, masla, sira,
svinfne, živine, žita, kruha, soli, sadja itd.
Ta natančni zapisek trgovskega blag^, ki je hodilo
skozi Ljubljano, zanimiv je zelo iz več ozirov. Razven špe-
cerijskega blaga je bilo vse blago gotovo domač pridelek in
če je tako isto, nahajalo se je na Kranjskem takrat še mnogo
več divjačine, kakor sedaj, sicer bi ne imelo nobene zmisli,
da ao se na priliko kože risove, ki so neki do danes iz naše
dežele že popolnoma izginili, cenile po tovorih. Tedanje tr-
govstvo je hodilo jako primitivno pot: blago se ni prevažalo
126
ampak po največ tovčrilo, kar se sklepa lehko zlasti iz ne-
primerno visocega tarifa, ki se je zahteval od ogerskega
voz^. ')
A najzanimivejša je res ogromna obilica tako razno-
vrstnega blagš,, ki je prihajalo skozi Ljubljano. Že ta zapi-
sek kaže nam lehko živi promet, do katerega se je Ljubljana
vspela v prvi polovici 17. stoletja.
Sicer pa je izraz mostovma le po nekoliko pravi, kajti
te pristojbine se niso pobirale samo na obeh most^h na
Čevljarskem in Špitalskem, (več mostov Ljubljana takrat ni
imela), ampak tudi pri vseh petih mestnih vhodih. Mestni
služabniki, ki so to mostovino pobirali, nazivali so se „mo-
stovinarji" (Mauthner). Pri mestnih vratih so bile obešene
pušice, v katere so devali ti služabniki denar.
Mostovino je moral plačati vsak, bodisi tujec, jDodisi
domačin, meščan ali nemeščan, celo takrat kadar v mesto
še stopil ni, ampak šel s svojim blagom le mimo Ljubljane.
Toda meščanje so se kmalu naučili ogibati se mostovine.
Ako niso namenili na tujem kupljenega blagd za mesto,
ampak ga hoteli dalje prodati, umikali so se mestu, hodili
.na priliko z Gorenjskega ne skozi Ljubljano v Trst, kar bi
se po postavi moralo zgoditi, ampak so pomerili mimo Pol-
hovega Gradca in Vrhnike proti Laškemu. Tihotapili so blago
po najtežavnejših hribskih potih; a ravno ljubljanski some-
ščanje, največkrat rokodelci, ki so. zavidali trgovce, da tako
naglo bogata, bili so tisti, ki so jih ovajali ter pripomogli,
da so tudi ljubljanskim trgovcem gledali pš-zneje na prste in
jih silili plačevati mostovino. Da pa se je to kmalu zopet
rado pozabilo, ni treba posebej zatrjevati, kajti ravno mestni
očetje so bili vsi imoviti in oblastni trgovci in so na rotovži
o tem najrajši molčali.
Najbrž zavoljo tega, ker se je videlo da Ljubljančanom
samim ni do tega, da se mostovfna vestno plačuje in ker
so bili ravno onf tisti, ki so se s tihotapenjem največkrat
pregrešili proti ti imenitni cesarski svoboščini, spregledal je
cesar leta 1682. tudi plemičem mostovino ter jih oprostil,
kar bi se bilo moralo -sicer že preje zgoditi, saj so vendar
pripomogli z nekaterimi stotš.ki pri zgradbi novega Čevljar-
skega mostii. Zanimivo je, kako da so plemiči prišli do te
oprostitve. V seji dn6 19. februvarija 1682. leta dejal je
namreč dež61ni glavar kranjskim v dež6hiem zboru zbranim
V Fasc. štev. 102 in 103.
127
stanovom: „ Ravno sedaj se mudi v Ljubljani dvomi knjigo-
vodja Krištof Schuriau (Žerjav?). Ljubljanski gospodje (die
Herren von Laibach, to je: magistrat) začeli so zahtevati
znova od plemičev mostovmo. Iz aktov pa se da posneti,
da so se zavezali pod Karlom V. niti od plemičev niti od
njihovih podložnikov terjati t.e pristojbine. (Po tem poročilu
so bili torej plemiči prosti mostovine še predno se je delal
novi Čevljarski most.) Ker so pa to pozabili, bilo bi mo-
rebiti dobro, če bi se podali h gosi)odu pl. Schuriavu deželni
tajnik Ivan Danijel pl. Erberg, knjigovodja Adam Dinzl in re-
gistrator Maks pl. Perizhoflen in mu obljubili kako darilo
(„eine Ehrung") zato, da bi bili prosti mostovine plemiči, pa
tudi njihovi podložniki. Sicer pa privoščim Ljubljančanom
prav rad, da pobirajo mostovine od tujih trgovcev. Ker so
clobiliLjubljančanjc ta privilegij proti temu, da
so darovali sto kron, torej bi tudi mi dali lehko
dvornemu knjigovodju sto tolarjev, da bi storil
potrebne korake in nam pridobil oproščenje te
mostovine. ') — Človek bi mislil, da je to le hudobno na-
tolcevanje, a v sodske protokole dali so mestni očetje leta
16G0. zabeležiti naslednje: „Item respectu der kaiserlichen
Privilegien, auch der andern sich anjetzo in Resolution be-
findenden Anbringen, (se. ist bcschlossen worden), dass man
von obgemelten Geldern 100 Uucaten dem Herrn Secretair
Abelle ftir die Kanzleitax und fiir dessen Muhe\valtung
remitieren auch sich seiner Meinung insinuieren solite." '^)
V početku 18. stoletja pa so tudi druge, zlasti tovar-
narje oprostili ljubljanske mostnine. Magistrat je dal svojo
staro pravico seveda nerad iz rok in se skliceval na privi-
legije, ki so mu jih podelili prejšnji cesarji. V Železnikih je
imela neka laška rodovina velike fužine ter spečavala želez-
nino na Laško. V početku 18. stoletja je cesar oprostil tudi
te železniške zdelke ljubljanske mostovine. A mestni očetje
so poslali svoje biriče na ceste proti Trstu, o katerih so ve-
deli, da vozijo in prenašajo po njih fužinarji iz Železnikov
svoje blago proti Trstu. Mestni biriči so zahtevali od njih
mostovino in ker je ti plačati niso hoteli, vzeli so jim blago
in ga pripeljali v Ljubljano. Železnikarji so se pritožili pri
vicedomu, sklicujoči se na oproščenje. Vicedom je ukazal
magistratu, dati fužinarjem vse tako blago nazaj ter mu za-
grčzil s kaznijo sto cekinov, če tega ne stori.
*) Laudtagsprot. XXIX. fol. 494.
»; Gerichtsprot. 1600.. fol. 185.
128
Do početka 15. stoletja je bilo trgovstvo po vsi Av-
striji silno omejeno in zadrževano po starih privilegijih, ki
jih niso imela le večja in manjša mesta, ampak tudi trgi
in mnoge graščino. Cesar Kari VI. trudil se je na vse kriplje
te zadržke odpraviti in trgovstvu odpreti neomejeno in gladko
pot na vse strani širne svoje države. Iz tega uzroka je ob-
javil mnogo postav, ki so marsikateri stan njegovih privile-
govanih držav jako osupnile. Pač je moralo Ljubljančane
neprijetno dirnuti, ko se jim je poslal leta 1720. po sklenjeni
trgovski pogodbi s Turčijo ukaz, da se niti od turških trgov-
cev, ko bi prišli skozi Ljubljano, ne sme zahtevati mostovina,
razven, če bi pripeljali orijentalsko blago in ga dali voziti
po avstrijskih voznikih, a še takrat se sme terjati le pri-
merno majhna mostovina. ')
Leta 1728. so bili Ljubljančanje že prav blizu na tem,
da izgube mostovino, kar se jim je sicer leta 1618. že tudi
obetalo. Let^, 1728. dal je namreč cesar Kari VI. odpraviti
mnogo mostovin, Ljubljančanom se je pa vendar posrečilo
jo še obdržati, najbrž zopet potom kacega darila. A poudar-
jalo se je v cesš-rskem odloku, da se denar od mostovine ne
sme za kaj druzega porabljati, kakor za to, za kar je na-
menjen, namreč za vzdrževanje mestnega ozidja, most6v in
vodnjakov. Vzdržavati in popravljati je imelo mesto takrat
Čevljarski most, drugi veliki mestni ali Špitalski most in
most pri samostanskih ali Frančiškanskih vratih pred se-
danjo Mahrovo hišo; ta most je vodil namreč preko mest-
nega jarka s Poljan v mesto; most na Starem trgu, t. j. čez
mestni jarek pred vhodom v Florijanske ulice, kjer so stala
Karlovska mestna vrata; most k Vicedomskim in Nemškim
vratom ; vrhu tega še most v Trnovem, most čez mali Graben,
most pri Koleziji v mestnem logu, most na Tiči, dve brvi v
Glincah in most pri Križi na Viči na Lepem potu. Iz do-
hodkov mostovine so se popravljali tudi mestni vodnj^i,
namreč v61ika dva vodnjaka v mestu, jeden pred rotovžem,
drugi na Starem trgu pred sedanjo s6dsko hišo. V ta dva
vodnjaka se je* napeljevala voda po cev6h, k jednemu, 6nemu
pred rotovžem izpod Rožnika, k 6nemu na Starem trgu
z Golovca. Z Golovca pa zato, ker ni kazalo napeljati je z
Rožnika, kajti blizu Starega trga ni bilo nobenega mostu.
Šentjakobski most so zgradili šele v našem stoletji. 'O
O Fasc. štev. 2 1 3.
»J Ibid.
I2d
Pri napiranji cesaija Karla VI. rešiti trgov stvo vseh
ovir in zadržkov je bilo prav naravno, da so Ljubljančarije
leta 1731. že res zopet začeli se bati, da se jim bo mo-
stovina vzela, in to pot se niso bali zastonj. Druga točka
trgovskega patenta z dn6 9. novembra 1731. leta, določevala
je namreč, da se bode odslej za ono blago, ki se bo iz Trsta
vozilo po .cestah v avstrijske dežele, plačevalo sam6 „tran-
sito"; zato naj se odpravijo vse kameralne in tudi druge
mostovme in cestnine, naj imajo potem že katero ime koli
hočejo. V četrti točki je bilo izrečeno, da se sm6 od blag^,
ki bo šlo iz Ljubljane v Trst, ali pa iz Trsta v Ljubljano, a
ne bo doseglo Gradca, pobirati samo prevožnfna (transito^
in kako velika naj bode ta pristojbina, videlo se je iz tarifa,
priloženega temu patentu. Ta prevozna pristojbina je bila
jako nizka in v Ljubljani bi ne smeli pobirati več, kakor se
je to godilo doslej, mostovme od blaga, ampak le od konja,
naj le-ta nosi že to ali ono blago, in sicer nikdar ^več, kakor
po tri krajcarje najviše.
Ako bi bila ta naredba obveljala, bil bi to za Ljubljan-
čane jako hud udarec. Bili so zelo osupneni in poslali takoj
cesarju pritožbo, kaka krivica se jim godi. Cesar je obljubil
poslati v Ljubljano komisijo, da bode stvar preiskala, pri čem je.
Ali ker te le dolgo ni hotelo biti, in se je vkljub temu smela
mostovina v Ljubljani terjati le po novi, ne pa po stari na-
retlbi, odšlo je iz Ljubljane poslanstvo k cesarju ter mu po-
ročilo; da mesto ne more več vzdržavati tako dragocenega
mestnega zidovja in mostnih vodnjakov in mostov, od kar
so se ,mu dohodki tako skrčili. Poslanci so prosili, ako ccr
sar ne more že druzoga storiti, ukaže naj vsaj vicedomu, da
ne izterjava od lijubljaričanov 392 gld. tako zvanega davka
„Remanenzgeld", dokler se stvarne bode rešila (dne 23. mar-
cija leta 1733.).
Oktobra meseca leta 1733. sešla se je tako zaželena ko-,
misija naposled vendar, a za tožbe Ljubljančanov, ki so
svojo staro in zastarelo pravico zastopali z najtemeljitejšimi
razlogi, ni imela nobenega posluha. V ti hudi zadregi- so
prosili mestni očetje, naj bi so prevozna pristojbina od treh
krajcarjev povišala vsaj na šest, češ, da še je to dovolilo
tudi mestu Glognitz na spodnjem Avstrijskem. A tudi to
zahtevo je komisija odbila. Mestni očetje so dokazali, da
so .trpeU od 2. dn6 marcija/lcta 1732, do 25. dn6 novembra leta
1736. zaradi odpravljene mostovme 9077 gld. 15 kr. izgube.
Kako velike dohodke je nosila v Ljubljani mostovina,
izpovedali so se mestni očetje indirektno s tem, da so storili
130
cesarici Mariji Tereziji ijes lepo ponudbo. Do leta 1741. so
se popravljale namreč ceste vseh avstrijskih dežela iz fonda,
v katerega so tekle cestnine in mostovine; to leto pa so
našli za vzdržavanje cest nov fond; zato je zapov^dala ce-
sarica, naj se odpravijo vse privatne mostovfne. Seveda je
bila tudi ljubljanska v tem številu.
Ljubljančanje se silno prestrašijo ter ponudijo cesarici
20.000 gld., če jim pusti mostovino še delj, če jim dovoli, da pobi-
rajo dvojni mostovinski vinar, kakor so ga od leta 1614. — 1731.
in sicer le toliko časa, dokler bo mogla cesarska vlada ponu-
jano vsoto zopet vrniti. Sreča za Ljubljančane, da se je bila
zaplela cesarica takrat v drago vojsko s pruskim kraljem
Friderikom II. V cesarlčinih denarnih zadregah in stiskah
bila ji je ponudba Ljubljančanov jako po všeči in vsprejela
jo je brez pomisleka.
Tem potem je dobila Ljubljana dvojni mostovinski vi-
nar, ki so ga ji vzeli leta 1731. zopet nazaj.
A to veselje tudi to pot ni trajalo dolgo. Na dohodke
iz te mostovine je nakladala cesarska vlada vedno nove
teže; troški, katere je moralo mesto plačevati iz mostovine,
rasli so od leta do leta. Leta 1745. obesili so Ljubljani vzdr-
žavanje štirih novih komercijalnih cest na vrat in sicer:
a) Dunajsko cesto od samostana bosonogih bratov (se-
daj civilne bčlnice) pa skoraj do Save, 2361 sežnjev, . tako
daleč, kakor je sezala mestna civilna oblast ; b) Dolenjsko
cesto od Karlovških vrat do Rakovnika, 885 sežnjev;
C) Tržaško cesto od Nemških vrat do meje mestne
civilne oblasti, 1320 sežnjev, in d) Koroško cesto od sa-
mostana bosonogih bratov do Šiške, 720 sežnjev.
To novo breme je bilo zel6 občutljivo, kajti zavoljo
jako živahnega prometa so te ceste jako hitro razvažali.
Leta 1747. pa je ukazal blagajničar (Cammerer) knež-
jega gubernija, generalni komisar, namestnik deželnega gla-
varja in ravnatelj vseh kranjskih cest^ grof Lamberg, naj
polaga magistrat vsacih štirinajst dnij račune o dohodkih
dvojnega mostovlnskega vinarja, polovico teh dohodkov pa
oddaja cestnemu fondu. Iz tega računa posnemamo zani-
mivo drobnost, da se je plačevalo pri Vicedomskih in Špital-
skih vratih največ, in sicer tekom leta ne menj kakor 5048 gld.
40 kr. ; iz tega se sklepa lehko, da je prihajalo največ trgov-
cev od severa. Promet je bil torej od te strani naj živah-
nejši, od vseh druzih stranij pa jako skromen, kajti pri Po-
ljanskih vratih so nabrali leto in dan le 85 gld. 24 kr., pri
131
Karlovških le 19G gld. 9 kr. in pri Nemških ali Tržaških
vratih — čudno, da le ()2 gld. Til kr. Iz Trsta je prihajalo
torej skozi Ljubljano primeroma le jako malo trgovskega
blaga, kar je skoraj neumljivo in vsiluje se človeku jnisel,
da se ga je moralo veliko morebiti vendar le skozi Vice-
domska ali Špitalska vrata v mesto privažati, dasi tudi bi
bil ta ovinek prevelik. Mogoča je samo še jedna razlaga,
da so se trgovci z blagom od Trsta sem Ljubljane, če so le
mogli, izognili.
Poleg tega računa pa je poslal magistrat višji oblasti
še jednega druzega, namreč, kako j(^ porabljal mostovinske
dohodke. Vzdržavati je moraJ javna poslopja: rotovž, stre-
lišče, orožnico, kruhjirno, skladišče za les, stanovanja za vra-
tarje, javne ječe, stanovanje rabeljnovo itd. Iz teh dohodkov
je moral plačevati vicedomu v cesarsko blagajnico 31)2 gld.
2() kr. davka „Kemanenzgeld" zvanega. Preskr bljevati
je moral ž njimi zločince, ki so ga stali 100 gld. na leto.
Plačeval je vratarje, ki so pobirali i)ri vratih mostovinski
vinar. Le-ti so prouzročevali na leto 144 gld. 44 kr. treskov.
Ti in še mnogi drugi troški znašali so na leto 28S7 gld. ter
so se razdeljevali na vzdržavanje mestnega ozidja, bastijonov,
stolpov, trinajstih mostov, onih že imenovanih štirih komer-
cijalnih cestni, kolikor jih je bilo v obsegu mestne civilne
oblasti, na popravljanje grajske ure, na plačo biričev, ki so
pazili na tihotapce, na nakupovanje lesa, potrebnega za razne
zgradbe, zlasti mostove. Odstotkov za posojenih 20.000 gld.
in za onih 9077 gld., ki jih je mesto izgubilo od leta 1732.
do 173G. pa mestni očetje tudi niso pozabili vračuniti med
troške, nemogoče mi je le povedati, zakaj so šteli izgubo le
do leta 173()., ne pa do 1741. leta.
Bilanca je pokazala, da je ostalo po vseh teh izdatkih
v mestni blagajnici vendar le še 131 gld. dobička od me-
sto vine.
Pri ti priliki naj bodi nam dovoljeno poudarjati, kako
veliko milost je storil cesar leta 1G14. mestu, podarivši mu
podvojeni mostovinski vinar. Samo iz teh dohodkov se je
pokrivalo mnogo, skoraj največ mestnih troškov, ne da bi
bilo treba poseči meščanu le jedenkrat v žep. Preostajalo
je celo še po 131 gld. vsako leto. Ta preostanek pa je bil
v prejšnjih časih, ko je imelo mesto menj tež, seveda še
večji, ko n. pr. ni posodilo še onih 20.000 gld. in ko mu še
ni trebalo popravljati štirih komercijalnih cesta. Koliko je
preostajalo v prejšnjih stoletjih, ne vemo povčdati, povedati
tega celo ni všdel magistrat sam. Ko je pozval leta 1C77.
9*
132
vicedom mestne očete, naj položž račun, kako porabljajo mo-
stpvlno, odgovorili so, da tega ne morejo, kajti denar se je
deval le v plišice, obešene pri mestnih vratih, in se ni nikamor
zapisoval. Pri pobiranji in porabi mostovine so bili mestni
uradniki zel6 nemarni. Denar se je pobiral iz piišic, a najti
niso mogli niti jednega izkazka, koliko ga je bilo. Celo do
leta 1718. je bila skoraj neverjetna navada, da je mostarfnar
te pristojbine le zapisoval, torej kreditoval in to ne samo
meščanom, ampak tudi tujcem. Mestnih blagajnikov se je
prijel marsikateri goldinar, kajti pri mestnih vratih so jemali
vratilrji morebiti celo na opomin blagajnikov samih, tudi
slab denar, („Karbel oder geringes Gelt.") — Tega denarja
blagajniki niso v poštev jemali, kakor bi ga ne bilo notri,
devali so ga na stran ter ga delili z drugimi uradniki. Da
pa je ta denar prišel od druge strani vendar le v blagajnico,
razume se samč ob sebi; toda vsega tega magistrat ni videl
ali ne videti hotel. ')
- Do leta 1747. se je obrnilo to na bolje, kajti mestni
očetje so položili lehko do krajcarja natančen račun. Vkljub
obilnim tožbam meščanov, kako pojema trgovstvo, poskočili
so dohodki od mostovine do leta 1752. cel6 na 6521 gld.
26 kr. Toda že to leto se je jela višja oblast zaradi res
prenemarnega gospodarstva mestnih očetov in zaradi groznih
dolgov, v katere je zabredlo mesto, baviti z mislijo, kako bi
se moglo zboljšati gmotno stanje ljubljanskega mesta. Zbolj-
šanje mestne blaginje („Verbosserung des Stadtwessens"), te
besede so spravile magistrat o vsaki priliki v grozen strah,
kajti bili so gospodje prepričani, da jim bo višja oblast zaprla
zopet kakšen vir, iz katerega so dotekali novci po nepostav-
nem potu temu ali onemu javnemu ali zasebnemu m6žu v žep.
Prvi takšen studenec je zaprla višja oblast s tem, da
je zahtevala od magistrata, naj d^ mostovfno v najein, kajti
s tem bi se utegnili dohodki povišati. Magistrat se je upiral
temu pozivu na vso moč in prigovarjal, naj višja oblast
vendar premisli, da ne more mostovine prevzeti nihče, ki ne
bi imel z njenim pobiranjem več troškov. kakor magistrat.
Če bo hotel najemnik shajati, prestopati mu bode dovoljeno
meje ter slepariti. Morebiti je bilo res kaj resničnega na
tem, kajti našli so drugo pot. Lota 1753. je bil cesarski
urad, nazivan „ministerijalni banko", pripravljen mosto vinsko
pristojbino prevzeti v svojo upravo proti temu, da je ponu-
dil magistratu 6nih posojenih 20.000 gld., vrhu tega pa še
«) Fasc. štev. 102.
133
2500 gld. letne odškodnfne. Magistrat je bil ves osupnen in
se je proti takšni ponudbi postavljal po robu, kakor je v6del
in znal, a pomagalo mu ni nič, leta 1754. moral je vsprejeti
20.000 gld. ter 3000 gld. letno odškodnine. ')
§. 2. Skladišče in mestna vaga.
(Die Nlederlage und Stadtvrage.)
Razven z mostovfno, ki je bila pač najizdatnejši vir
vseh mestnih dohodkov, vrnili pa so se poslanci ljubljan-
skega mesta leta 1513. še z neko drugo milostjo iz Oudenarda
v Ljubljano.
Leta 1503. pritožila so se mesta Štajerske, Koroške in
Kranjske proti tujim trgovcem z Laškega in Ogerskega („aus-
landische Kaufleute als Hungern und Walchen") čeŽ, da jim
bo njihovo postopanje vzelo ves kruh in jih pehnilo v rev-
ščino, dalje pa, da delajo ti tujci tudi kameralnim dohodkom
veliko škodo. Zaradi tega je izdal cesar Maksimilijan I. leta
1503. merflo, kako naj se bodo vedli meSčanje imenovanih
treh dežel odslej proti Ogrom in Lahom.
Zavoljo tega je moral ogerski in laški trgovec, prišedši
v Ljubljano, svoje blagč, ki ga je priv^l s seboj z Laškega,
shraniti v mestnem skladišči ter ga tekom šestih tednov
ponuditi nikomur druzemu v pr6daj, kakor le meščanu. Po-
tem šele, ko bi meščanje tekom teh šestih tednov ne ma-
rali kupiti ponujenega blaga, dovoljeno bodi tujemu trgovcu,
ponuditi ga tudi nemeščanu v pr6daj, ali če bi se mu to
bolje zdelo, peljati ga dalje s seboj.*)
To je bil pač dosti čuden ukaz. Škoda, ki jo je delal
tujemu -trgovcu, bila je velika, kajti celih šest tednov ni
smel s svojim skozi Ljubljano prinesenim blagom dalje. Do-
biček so imeli od tega ukaza le meščanje, kajti tuji trgovec
je bil prisiljen prodati blago po taki ceni, kakor so mu jo
propisavali meščanje, ali pa držati križem roke ter čakati,
da mine nesrečnih šest tednov.
Lehko je umljivo, da ta, trgovstvo tako ovirajoči ukaz
vendar ni imel pričakovanega vspeha. Ostrašil je pred Ljub-
ljano vse tuje trgovce, zlasti kožiiharje, ki so hodili že od
nekdaj v Ljubljano po kožuhovino. Da so morali tuji trgovci
skozi Ljubljano prineseno blag6 shranjevati v skladfšči, bila
') Pase. 76. in faso. 213.
«) Klan, „Dipl. Carn.", pag. 82.
134
je silno sitna naredba, zlasti še zato, ker so morali blapfč v
skladišči dajati vagati in plačevati za to malo pristojbino;
najteže pa je bilo tujcem pač prenašati spletke in šikane
ljubljanskih trgovcev^ četudi ne jemljemo tega v poštev, da
je bilo blag6 po šestih tednih, prineseno iz skladišča zopet
na dan, gotovo slabejše in ne boljše.
Da se odkrižajo vseh teh sitnostij, jeli so tuji trgovri
iz Ljubljane izostajati in se je izogibati po stranskih potih.
Tekom desetih let fi;a ni bilo skoraj nobenega skozi Ljubljano.
Zlasti bridko so občutili Ljubljančanje, da so kožuharji Ljub-
ljani zasukali hrbet popolnoma ter hodili po kožiihovino
rajši na Hrovaško, od koder so jo bržkone dobivali tudi
kranjski trgovci sami. V ti zadregi se obrnejo Ljubljančanje
do cesarja in ta je ukazal leta 15L3. deželnemu glavarju, naj
priprl, vse one tuje trgovce, ki se izogibajo Ljubljane in jih
kaznuje, Ljubljančanom pa je potrdil privilegij z leta L503.,
po katerem so imeli pravico tuje trgovce siliti, da so odda-
jali svoje blago v skladišče, ga tam vagali ter plačevali za
to majhno pristojbino, („eine ziemlich unbesch\verliche Ge-
biihr). Vrhu tega jim je dal še pravico, naj vse v Ljubljani
prodano blago, bodi že kakeršno koli, zvagajo in terjajo od
tega pristojbino. ') Kje drugje, kakor na mestni vagi. ni se
smel zvagati niti jeden cent v Ljubljani prodanega blaga.")
Kolika je bila ta pristojbina za cesarja Maksimilijana I,
povedano ni nikjer, pač pa je znano iz neke listine, ki spada
po mojih mislih v sredo 17. stoletja, da je pobiral magistrat
od vsacega centa po 8 kr. stare dež61ne veljave za vago.
Ta tarif se je uvMel najbrž leta L524., kajti, ko je višja ob-
last zahtevala konec minulega stoletja, naj magistrat izkaže,
od kod ima pravico za vaganje, skliceval se ni na privilegij,
od leta 1513., ampak na onega od 10. dn6 septembra leta 1524.,
ki mu ga je podelil nadvojvoda Ferdinand (L). ^) Pozneje,
leta 1501. je izšel nov tarif; po tem so pobirali o sejmskih
dneh od centa voska po 4 kr., od centa železa pa po 2 ši-
linga; le tisti meščanje, ki so prodali menj kakor jeden cent
kakega blag;!, bili so prosti. I^eta 1508. terjali so od trgov-
cev vseh petih dednih dežel za vago po O šilingov od tovora. *)
Tudi domačini, ljubljanski meščanje, niso bili te pristojbine
prosti in ni vain ga minulo leta, da se ni pritožil najemnik
O Kliin. .,Dipl. Cjirn", pa?:. 89—90.
') Fase. štev. 102.
8) Tbid. 70.
-») Ibid. 213.
136
mestne vage, da mu ne prinašajo meščanje blagd na vago,
ampak ga vagajo domA, kar je magistrat seveda vselej strogo
prepovedaval. Proti koncu 17. stoletja seje jela ta pristojbina
I30IJ in bolj krčiti; magistrat je tožil, da Ijudjš ne prinašajo
na vago ničesa razven malo medu, nekoliko svfnj in tii pa
tam kak lonec masla, ampak vse nosijo v stanovski višji
urad (standisches Oberamt), največ pa zvagajo trgovci blagi
domA. ")
Tudi skladfšče, veliko poslopje za sedanjo škofijo, pri-
našalo je od leta do leta menj, komur se pa ni nikakor ču-
diti. Opiraje se na svoje svoboščine, mislil si je magistrat,
da storf že dovolj, ako pobii^ le pristojbino. Leta 1660. je
bilo skladffče tako slabo, da se tuji trgovci niso upali shra-
njevati v njem svojega svilenega in druzega dragocenega blagi,
najbrž, ker je teklo o deževji skozi streho. Spravljali so ga
zato po hišah pri meščanih, kjer ga je kdo mogel. Ko ljub-
ljanski trgovci to zvedo, naznanijo tujce pri magistratu, za-
htevaje od njih, naj prineso svoje blagč v skladfšče, „dasi
ta kraj za dragoceno blagč res ni prikladen". Ma-
gistrat pa je imel vsaj toliko razuma, da jim je dovolil sicer
zložiti blag6 v magacine po mestu, vendar je terjal od njih
pristojbino, ker je cesdrska svoboščina tako velela. ^)
To<la bolj od tujcev so škodovali domači trgovci to
skladiško pristojbino in pristojbino od vage. Trgovski stan
je bil, ker najbogatejši in ker je všdel večino svetovalskih
sedežev napolnovati z Ijudmf iz svoje srede, najmerodajnejši
med vsemi meščani. A njemu nasproti je stal pazen sov-
ražnik, občina, ki je takoj vsako krivico, ki se je godila
mestu, ovadila magistratu. S svojim blagom so se odtezali
trgovci skladfšču in vagi vedno bolj. Z ozirom na privilegij
z leta 1513. bilo bi, če se ne motim, njihovo postopanje tudi
opravičeno, kajti v njem je govorjenje le o tujih trgovcih,
a pozneje so razlagali ta privilegij vsaj od leta 1561., kar
sem že omenil, drugače in tako, da ni vage prost nihče,
razven, če prodi menj, kakor cent kakega blagi. Toda tr-
govci so se zato malo brigali in naposled cel6 zahtevali, naj
bi bili popolnoma prostf, česar vendar deželni knez ni do-
volil. Od kod naj bi jemalo mesto denar, ki ga mii je treba,
da zmaguje ž njim obile svoje troške? A trgovci, ki jim je
magistrat gotovo vedno stregel v roko, niso se za to dosti
brigali in so prezirali marsikateri ukaz deželnega kneza.
O Pase. štev. 102.
3) Gerichtsprot. 1660.
136 \
«
Leta 1731. je moglo dati mesto skladišče in vago še
za 400 gld. v najem, toda tudi nad temi dohodki so se jeli ko-
pičiti pogubni oblaki. Cesarska vlada je prišla neki nepo-
stavnosti na sled. Blag;^ namreč tujci niso resnično odda-
jali v skladišče in ga ne vagali, ampak plačevali le pristojbino,
kar jim je bilo gotovo ljubše, kakor večno prekladanje. Tu
je zastavila cesarska vlada pot ter velela, da noben kraj ne sme
zahtevati skladfščine ^pristojbine, ako se ne more izkazati,
da je vsprejemal v svoje skladišče blago najmenj- dveintri-
deset let. Ljubljančanje so takoj ugenili, kam merijo te be-
sede ter odgovorili, da v skladišče in na vago v Ljubljani
blaga res ne vsprejemajo in sicer zato ne, ker je trgovcem
to prikladneje, pristojbino pa pobirajo že od leta 1513. Vkljub
temu jim je cesar ustavil to in ukazal, naj prejenjajo s po-
biranjem te pristojbine, dokler ne ukrene česa druzega.
Kmalu potem se je lotil sovražnik mestne vage od
druge strani; dobila je namreč hudega konkurenta: cesarsko
vago. Leta 1753. se za mestno vago že noben najemnik več
oglasiti ni maral. Cesarski veliki urad (Oberamt) imel je
namreč na Bregu že več stoletij svojo vago, a prej ni silil
ni jednega trgovca, naj prinese svoje blago semkaj vagat; to
se je pričelo šele proti sredi minulega stoletja. Cesarska
vaga je postala huda konkurentinja mestni vagi. Pošiljala
je nalašč biriče okoli, ki so ljudi silili, prihajati s svojim
blagom n^njo in ki so razglašali, da med, ki se ni vagal na
cesarski vagi, ne bo smel dalje. Dnš 1. oktobra so vzeli
cesarski birfči celo nekemu trgovcu 30 centov medli, ki ga
je dal že vagati na mestni vagi in plačal že tudi pristojbino.
Ta prepir med obema gosposkama nima sicer ničesa zani-
mivega na sebi, toda zanimive so drobnosti, ki se nam slu-
čajno odkrivajo. Ker se pri vsem tem prepiru ne imenuje
nobeno drugo blago, kakor med in vosek, ustavili so brž-
kone pristojbino od druzega blaga že prej, ali pa je bilo to
blago tisto, ki se je največkrat prinašalo na vago in katero
je dajalo mestni vagi največji dobiček. Leta 1755. sporazu-
meli sta se gosposki tako, da je vagala cesjlrska vaga tisti
med, ki so ga trgovci vozili skozi Ljubljano, ljubljanska pa-
tistega, ki je ostal v mestu in se tu porabil ; ali ker je bilo
tu težko ločevati, prestal ni prepir tudi pozneje ne.
Pri tem prepiru zvemo, da je bilo trgostvo z mčdom
v Ljubljani in po Kranjskem nekdaj jako živahno in da se
je pridelovalo medii neprimerno veliko več, kakor dandanes.
Od 1. dne januvarja leta 1758. pa do dne 30. decembra leta 1754.
137
so zvagali sam6 na cesžrski vagi 593.975 funtov medli,
in od dn6 1. januvarja 1755. leta do 10. dn6 januvarja 1756.
leta pa 747.469 funtov (sporco). Z medom so trgovali samč
po štiri mesece: november, december, januvarij in februvarij.
O posameznih dn6h so ga zvagali:
Dn6
19.
januvarja .
. n.399 funtov.
n
5.
februvarja . .
3.397
n .
n
27.
•
561
w
y)
12.
novembra
5.400
n
^
14.
» •
3.400
rt
17.
n
5.900
n
»
18.
n
619
n
»}
19.
n
2.700
n ,
n
21.
. 10.920
»
T)
22.
»
. 31.773
»
r*
23.
TJ
. 20.600
n
»"
26.
» ■ •
6.100
4
n
27.
n
. 17.000
»
»
28.
n
. 26.816
»
n
11.
Vse
decembra
. 31.000
n
5ga skupaj . .
173.585
funtov (čisto).
To pristojbino so pobirali v minulem stoletji, ko so
vzeli magistratu že mostovino na dveh krajih, ali pri mest-
nih vratih ali pa pri vagi sami, ki se je nahajala v
kruharni ') — vendar mislim, da ne za vse blag6 — ; po-
^^neje pa, ko so prodali kruharno, na rotovži, vsaj od leta 1799.
dalje. 'O Kdor je plačal pristojbino že pri mestnih vratih, od
tacega je vagar ni smel zahtevati več, ampak moral mu je
blago zvagati brezplačno. Denar so devali pazniki pri mest-
nih vratih (Thorwartl) v posebne piišice, ki jih je hodil iz-
praznjevat najemnik vsak teden ali vsaj vsak mesec.
Jednaka usoda, kakor mostovfno, zadela je tudi skla-
dišče in vago. Ker so hoteli višji uradi zboljšati denarno
stanje mestne blagajnice, ukazal je okrožni urad 21. dne
oktobra 1769. leta, naj da mesto po dražbi vse nestalne pri-
stojbine v najem, vse take torej, katerih dohodki so kako
leto lehko poskočili, drugo pa zopet padli.
Dotlej so dejali mestni očetje to pristojbino sicer tudi
v najem, toda ne na javni dražbi, ampak onemu, kateri se
*) Fasc. štev. 102.
*) Fasc. štev. 76—77.
138
jim je v6del bolj prikupiti. ') Dasitudi je plačeval najemnik
najemščino, vendar so ga zmatrali nekako magistratskim
poslovnfkom ; moral je priseči, da se vede vestno ter ne
dela škode niti mestu, niti meščanom ; za obljubljeno najem-
ščino, ki jo je plačal šele konec leta, časih pa tudi šele
pet let potem, poiskati .si je moral med mestnimi očeti po-
roka. 'O Da se je vgnezdilo zaradi tacega postopanja mnogo
razvad in njnogo nemarnosti, umljivo je,sam6 ob sebi. Največ
so trpeli pri tem seveda mestni dohodki.
Da se odpravijo, ti neredi, izdal je okrožni urad gori
omenjeni ukaz. Ob jednem se je pristojbina od vage ločila
od skladišča in se dala za leto 1770. v najem. O ti priliki
se je razglasil tudi nov tarif, po katerem so terjali najem-
niki od vsake svinje po 8 soldov ali po 4 krajcarje, od centa
železa ali preje po 6 soldov, od centa medii, vosk^ ali masla,
po 6 soldov, ako so vagali blago na mestni vagi, če pa so
prinesli prodajalci blago na cesarsko vago, plačevali so le
po 2 V, kr.
Po nekem dvornem dekretu z leta 1774. dn6 2. janu-
varja, je bilo blagč, ki so ga peljali samo skozi mesto, vage
prosto, izvzet je bil samo vosek, od katerega se je morala
plačevati pristojbina, naj so ga že peljali dalje ali ga pa po-
rabili v mestu. Želeč izluščiti trgovstvo Iz vseh onih okov,
v katere je bilo dotlej ukleneno, odščipnili so višji uradi
vsako leto kaj starih ljubljanskih pravic. Nekakov takšen
ukaz je došel magistratu dn6 30. avgusta leta 1781., a kmalu
za njim 4. dn6 decembra tistega leta nekov drug dekret, ki
je prvega razlagal.
S to razlago pa se je čutil magistrat oškodovanega ter
odgovarjal : „Ko so se pritožili tukajšnji medičarji pri dvoru,
da pobira od njih magistrat pristojbino od vsega v Ljubljani
nakupljenega in potlej preko Koroškega in Solnograda v
nemško cesarstvo („in das romische Reich") voženega medu,
in prosili, naj jih oprosti tega davka, odbil jim je cesar
30. dnš avgusta leta 1781. to prošnjo, češ, da ima niesto do
te pristojbine po cesarskem privilegiji staro pravico. A temu
dekretu dostavek je dodalo deželno glavarstvo, da ne smemo
zahtevati od trgovca, ki ne da svojega blaga shraniti v
skladišče in na vago. nobene pristojbine."
*) Fasc. štev. 102. „Aaitsinstructioiien".
3) Fasc. štev. 76—77.
i
139
4
Iz te magistratove izjave je posnemati, da je bilo ta-
krat leta 1781. trgovcem že na voljo dano, hot6 li svoje
blago v skladišči shranjevati ali ne, kar je bila pa v prejšnjih
stoletjih njihova dolžnost.
„Vprašamo torej", nadaljeval je magistrat, „veljd li ta
dostavek sam6 za oni m^d in za 6no blag6, ki so ga tr-
govci kje drugje nakupili ter ga skozi Ljubljano le peljali,
ali pa za ono, ki ga skupljujejo v Ljubljani in ga vozijo
dalje. Doslej so morali trgovci plačevati pristojbino, četudi
niso odložili blaga v skln.dišče, torej je razlaga deželnega
glavarstva nepravična. Če bi to veljalo, medičarjem bi se
njih prošnja ne bila odrekla nikdar. — Pritožili se niso za-
radi tega, da pobiramo skladiško pristojbino od medu, ki ga
dajo shranjevati, ampak da jo tirjamo od 6nega ki ga
ne dajo. To jim ni prišlo nikdar na misel, ker je samo ob
sebi razumljivo, da mora človek plačati k^j zato, če mu shra-
njuje kdo blago. Medfčarji bi bili torej po razlagi deželnega
glavarstva dosegli smoter svoj, četudi niso bili uslišani."
Magistratu ni koristilo njegovo oporekanje nič, med(-
oarji plačevali so odslej skladiško pristojbino le takrat, če
so prostovoljno prinesli svoje blag6 v skladišče, toda drugi
trgovci so bili, kakor smo Culi, oproščeni že prej. ')
Do leta 1777. jemali so skladfško in vagino pristojbino
meščanje sami v najem, to leto pa so jo prepustili nekemu
tujcu, ki je plačeval od vage po 240, od skladišča pa po
138 gld. najemščine na leto. 'O
§. 3. Mžra platna (LGlnwandmasserel). solf (Salz-
mass). žita (Getreidemasserei), In vina (WGin-
masserei).
Stara, kakor mesto je bila pravica magistratova, da se
je moralo vse platno, žito in se morala vsa sol, ki se je pro-
dala v Ljubljani, m6riti na javnem trgu ; od te m6re pa je
pobiral magistrat malo pristojbino. Strogo je bilo prepov6-
<lano zmeriti doma le jedon vatel platna, jeden mernik žita
:ili soli. Ta naredba je bila jako razumna in koristna, pre-
prečili so ž njo marsikatero sleparstvo, kajti m6rci („die
Messer") nadzorovali so ob jednem tudi m6re. Od nekdaj
že so imeli trgovci navado vabiti kmete z njihovim blagom
^fi svoje domove, obetajo jim bržkone boljšo ceno, in jih
slep^riti z m6ro in uteži. Magistrat je strogo pazil na take
') Pase. štev. 102.
') Fasc. štev. 70—77.
1
140
ljudi in jih kaznoval prav hud6. Leta 1551. n.- pr. so zasa- \
Čili nekega Anžeta Tallerja, ki je meril dom&; pregledali so
njegovo m6ro in pokazalo se je, da je bil vatel za pol prsta
prekratek; zaradi tega sleparstva je moral plačati 50 gld. v
zlatu. *)
a) Platnena mira.
Ta. pravica je bila tako stara, da se magistrat, pozvan
po ukrožnem uradu ni mogel izkazati, kateri dežžlni knez ^u
jo je podaril; iz sodnih protokolov je le dokazal, da je silno
stara, in da se m6ri v Ljubljani, kar svet pomni („seit un-
denklichen Zeiten".) To pristojbino je dajal magistrat v
najem in sicer od nekdaj pa do leta 1776. tkalski z&drugi
(Leinweberzunft) proti 30, 40 in 50 gld. na leto. Pobirali
so od nekdaj že po 1 sold ali vinar od vatla in sicer ne
sam6 od platna, ampak tudi od sukna boljšega in bikovega
(von Tuch und Loden), kajti v prejšnjih stoletjih se je trgo-
valo po Kranjskem s platnom tako nenavadno živahno, da
se ga je spečavalo leto za letom za pol milijona goldinarjev. *)
Po letu 1776. dajali so mero na javni dražbi za šest let
v najem, leta 1776. pre7zel jo je neki Josip Hirsch in pla-
čeval 82 gld. Tkalska zadruga je pač " nerada , videla, da jo
je potisnil tujec Hirsch od zaslužka, ki ga je imela že več
stoletij, zato so zalezovali Hirscha, da ga zasačijo pri kakem
sleparstvu, in res se jim je posrečilo to takoj prvo leto. Po-
biral je namreč pristojbino dvakrat, pri mestnih vratih in
potem še jedenkrat na trgu. Vrhu tega je meril in zahteval
pristojbino tudi od tistega platna, ki so ga prinašali kmetje
v mesto barvat ter ga barvanega jemali zopet s seboj ; tako
platno se torej ni prodalo, in Hirsch bi ne smel ničesa za-
htevati od njega, kajti platneno m6ro pobirati mu je prista-
jalo le od prodanega platna. Tkalci so nahujskali barvarje,
naj Hirscha naznanijo, kar so ti seveda radi storili rekši, da
jim dajejo kmetje največ zaslužka, toda izostali bodo, ako
zahteva Hirsch od njih pristojbino; prej se k^j tacega ni
zgodilo nikdar.
Hirsch se je izgovarjal, da dajo kmetom pobotnice (bo-
lete), da so plačali platneno m6ro, in kadar prihajajo zopet
s platnom iz mesta, vrača jim denar, ako mu prineso bo-
leto. A barvarji so mu očitali, da je to le prav pretekano
«) Gerichtsprot. 1551. fol. 161.
") Paac. štev. 102.
141
slepdrstvo; vse bi bilo v r6du, da bi kmet le v6del, čemu
je boleto dobil. Ker pa mu tega nihče ne pov6, ne piinese
je s seboj, ko pride po platno. Vrhu tega so tudi tožili Hirscha
zaradi tega, da je pričel pobirati po 1 krajcar, ko se je
zahteval prej vedno le po 1 vinar. ')
Pri prihodnji dražbi leta 1782. potisnili so res Hirscha
ali nazaj ali pa ga najemščina te pristojbine ni več veselila,
prevzel jo je nekov Niederkorn najprej 2;a šest let, potem pa
še za tri leta do leta 1791. proti 100 gld. Ob jednem so
prestavili mšrce, ki so m6rili doslej pred -hišo „zum wilden
Mann", k sv. Jakopu, ker je postajala o tržnih dn6h gneča
pred rotovžem vedno večja. Od leta 1791. dalje se je da-
jala ta pristojbina le za tri leta v najem; vedno pogosteje
v Ljubljano dohajajoči gorenjski kmetje so jo podražili to
leto na 181 in leta 1794. celo na 227 gld. Zavist in strast
je preslepila podjetnike tako, da so jo gnali na takšno ceno,
o kateri so v6deli, da morajo imeti izgubo. Pri tem seveda
ni moglo ostati, in dasi je razglasil magistrat dražbo o jako
ugodnem času, o največjem ljubljanskem sejmu sv. Elizabete,
vendar se ni oglasil niti jodon najemnik; zato je ponudila
tkalska zadruga iz svoje volje 181 gld. najemščine, ker pa
okrožni urad ni bil s tem zadovoljen, razpisati je moral ma-
gistrat novo dražbo, a tudi sedaj brezvspešno. Kaj, ko bi
prevzel magistrat platneno m6ro sam ? Toda ta je odgovoril,
da mu to nikakor ne kaže, kajti potreboval bi človeka, ko-
mur bi moral dajati najmenj 150 gld. na leto. Platnena
mera je ostala zatorej tkalski zadrugi, toda za obljubljeno
ceno 180 gld. le do leta 1803., in zopet so jo ji podražili na
259. gld. -) Odpravila se je neki šele leta 1848.
b) Mira od solL
Ta pristojbina je ravno toliko stara, pobirala se je od
nekdaj, čudno vendar, da se ni oddajala moškim, ampak
štirim ženskim v najem. Valvasor je o. tem slabo poučen,
ko pravi: „zu diesen offentlichen Gebau (Tschaulisches Haus)
sind sechszehn Saltz- und Getreid-Messer verordnet, welchen
das Getreide und Saltz zu messen obliegt." •*) Mercev žita
(Getreidemesser) je imela Ljubljana pač časih deset, časih
dvanajst do šestnajst, a sol so merile vedno le ženske, "•) kar
») Fasc. štev. 76-77.
2) Fasc. štev. 101-^110.
») Valvasor, XI. pag. 672.
*) Dokazi za to se nahajajo v vseh sodniških protokolih.
142
je tem čudneje, ker je bilo ravno pri ti m6ri treba krepkih
moških pestij. Mšrile pa so te ženske v štirih malih sobah
(Salzhiitten) v mestni hiši poleg rotovža, ki so jo po Valva-
sorju sezidali leta 1659. ')
Podatkov o tem za mesto in vso deželo jako važnem
trgovskem blagu žal, nimamo, pozgubili so se vsi. Le toliko
v6mo, da je bila prodaja soli v Ljubljani od leta do leta ži-
vahnejša, kajti najemščina solne mere je nesla n. pr. leta
1551. 39 gld. 40 kr. -), leta 1755. pa so jo daU za 301 gld.
34 kr. v najem. ')
c) Žitna mira.
Tudi o ti pristojbini se magistrat proti koncu minulega
stoletja ni mogel izkazati, kdaj se je pričela in kateri deželni
knez jo je podaril mestu. Dejal je le: to pravico so podelili
deželni knezi vsem avstrijskim deželam, torej gotovo tudi
Ljubljani, original tega privilegija, dejal je, nahaja se gotovo
kje na Dunaji ali vGradci. Od nekdaj že, je imela Ljubljana
pravico zahtevati, da se ni smela prodati niti pest žita kje
drugje, kakor na javnem trgu, in da so ga merili mestni
stražniki („Scharwachter") nazivani, katerih je bilo časih
deset, časih dvanajst do šestnajst ter jemali od vsacega
mernika „m6rice" „sie bekamen die Merice", izrazil seje
magistrat leta 1781. v svojem poročilu; iz tega izraza in iz
izraza: „Merling", sklepamo, da so občevali na ljubljanskem
trgu od nekdaj že slovenski, kar se razume sicer samo ob
sebi, in da se za „ merice" ni mogel napraviti nemšk izraz,
pač zato, ker je bil slovenski že sila star.
Te merice so bile tudi plača niestnim policajem ali
mestnim stražnikom, ki so vrhu tega nadzorovali tudi trg,
ali se prodaja po pravični m6ri in vagi. Leta 1771. razbili
so in uničili nekemu Žrjavu (Schuriau) pred rotovžem pre-
majhno m^ro. So li ti stražniki vsak mernik prodanega
žita tudi res zmerili, povedati je težko, zdi se mi, da je bilo
že o tržnih dn^h to težavno, kaj šele o sejm6h. Bržkone so
hodili le okoli prodajalcev in si jemali pristujoče jim merice,
naj so že žito res merili ali ne. Da se to skoraj ni godilo,
sklepamo lehko iz živahnega žitnega trgovstva v minulih
stoletjih. Gotovo je bilo zelo zelo živahno, sicer bi ne moglo
1) Valvasor, ibid.
3) Geriehtsprot. 1551.
8y Fasc. štev. 102.
143
ob samih mčricah živeti šestnajst Ijudij. Kranjska sdma se-
veda ni imela žita celo zs.se nikdar dovolj, ampak ga je mo-
rala privažati iz vseh sosednih dežel. Ko so hoteli leta 173G.
siliti Kranjce, naj preskrbljujejo Keko in Trst z žitom, po-
stavili so se plemiči v deželnem zboru proti ti zahtevi prav
hudo po robu ter dejali, da ga ima dežela s^ma premalo in
da bi morali Kranjci stradati, ko ne bi ga privažali s Ko-
roškega in Štajerskega. Reka in Trst naj se preskrbljujeta
sam^, saj ležita vendar ob morji. ')
Kako velike so bile m6rice v prejšnjih časih, ne vem
povedati, morebiti cel6 njihova velikost ni bila natanko do-
ločena, zaradi česar so se vnemah med m6rci in prodajalci
vsak čas hudi prepiri. Ko je oddajal magistrat o novem
letu nižje mestne službe, priporočal je župan mestnim straž-
nikom, naj bodo trezni, složni ter naj ne derč žitnih proda-
jalcev s podrzšivanjem žita z mernikov („mit dem Abstrei-
chen des Getreides".:^) O veUkosti ali vsaj o vrednosti žita
teh mšric zvemo slučajno šele leta 1777. Takrat je pripe-
ljal nekov Zavinšek. mnogo žita v Ljubljano; namesto m6ric
je bil pripravljen dati žitnim mercem (Getreidemessern) rajši
po 1 kr. od mernika in po 4 kr. od stara, ki je držal 4 mer-
nike. Štiri tedne so bili žitni m6rci s tem zadovoljni, potem
pa so zahtevali od njega, naj jim daje rajši zopet po jedno
m6rico od stdra. *)
Razven žita pa so jemali mestni sluge (Gerichtsdiener)
do leta 1786. tudi pristojbine od druzih na trg prinesenih
stvarijin sicer 14 dni pred Veliko nočjo: od koša jajec štiri,
(voli einem Kosch Eier), od čajne (von einer „Zaina") dve
jajci, od koša surovega masla majhno, prst dolgo štriicico,
od nemeščanskega mesarja klob^sarja jedno klobaso; sicer
v letu pa so jim morali dajati prodajalci od mernika sve-
žega sadja 1 kr., od posušenega pest, od cele vreče (sadja) pol bo-
kala, od sto z61nih glav jedno, od voza repe štiri^ komade.
O v61icih sejmih so plačevali iglarji (Nadelkramer) v Špitalskih
ulicah po štiri, o majhnih po dva solda; lončarji po osem in
štiri, slamnikarji po 2 solda, krašnjarice na Včlikem trgu
od vsacega jerbasa po 1 sold o navadnih dneh, o sejmih
pa po 1 krajcar. Od leta 1780. dalje pa so pobirali le de-
nar in mestnim slugam so plačevali po 6 gld. na mesec. *)
») Landtagsprot. Bd. 48. fol. 173—175.
*} Glej sodniške protokole raznih let.
^) Fasc. štev. Getreidekasten.
*) Fasc. štev. 74
144
Do leta 1782. niso stali mestni stražniki mesta niti j
jedenega bora, živeli so (in to celo dobro), ob mšricah; dne i
1^. aprila t. 1. pa se je razglasilo žitno trgovstvo prosto in ''
prepovedalo se jemati mšrice od žita, razven od 6nih, ki so
ga prodajali pod ^komaunom", to je, pod rotovžem in pod
Trančo. Zaradi tega ukaza ni bil nihče več prisiljen priva-
žati svojega žita na javni trg in mu ni bilo treba klicati
mercev, naj ga pridejo merit; le kdor je storil to prosto-
voljno, moral je dajati tudi odslej še merice. Vse žito je
seveda najedenkrat izginilo s trga ; ognil se ga je vsak. Mestni
stražniki so izgubili s tem svoj kruh, magistrat pa straž-
nike, ki jih je seveda živo potreboval. Bil je v hudi zadregi;
plačevati jih ni mogel, kajti v mestni blagajnici je bila ta-
krat huda suša. Storil je, česar je bil v tacih slučajih že
vajen in se zatekel k cesarski milosti, prosil, naj se ukaz
4)rekliče in utemeljeval svojo prošnjo z naslednjimi razlogi:
1.) S tem, da se je razglasilo žitno trgovstvo prosto,
izgubi mesto jako veliko svojih dohodkov, in trgovstvo je
pojenjalo že skoraj popolnoma.
2.) Nismo, (mi, magistrat) več v stani vzdrževati straž
nikov, katerih štiri ali pet (vseh je bilo takrat jednajst)
vedno rabijo magistratski uradniki.
3.) Z 6nim ukazom so se dragini duri na iztezaj od-
prle, ker ni nikogar več na trg, ob jednem pa tudi sleparstvu,
kajti ravno zavoljo tega, da se prepreči sleparija, uv^dili so
deželni knezi žitno m^ro,
in 4.) doslej smo določevali žitno ceno po listih, ki so
jih prinašali žitni merci po vsakem trgu na rotovž. To^ sedaj
ne bo več mogoče; treba pa je, da se cena v6 natanko, kajti
po ljubljanski ceni se ravna cena žita, ki ga pošiljajo trgovci
cesarskemu uradu v Idrijo.
Ob jednem se je obrnil tudi magistrat do okrožnega
urada, naj mu ta njegov strogi jerob izumi pomoček, kako
naj bi mesto plačevalo stražnike svoje, ker brez njih vendar
ne more biti. Okrožni urad je odgovoril, naj se daje toliko
časa, da dospe odlok od cesarja, stražnikom po 4 gld. do-
klade, kajti nekoliko mMc bodo vendar le še dobili. Tri
mesece naj magistrat opazuje in zapisuje, koliko so v tem
času nabrane merice vredne, potem bode okrožni urad ukre-
nil, kar se mu bo zdelo dobro.
Magistrat je to storil ter poročal potem, da so nabrali
stražniki v treh mesecih 3 vagane pšenice, 16 vaganov s6r-
ščice in 16 vaganov mešanega žita (Schwarzgemischt).
145
Od cesarske vlade je prišel odlok, ki je potrdil ukaz
gubernijev. Žitna mčra je bila s tem odpravljena za vselej.
Ravno tisti čas pa so odpravili še neko drugo staro faz-
vado. O novem letu so hodili namreč stražniki novo leto
voščeč po hišah okoli ter beračili na ta način za male da-
rove. Ta stara razvada se ni več ujemala z nazori teda-
njega časa, zato jo je višji urad odpravil.
Za tako prikrajšane dohodke ni hotel seveda nihče več
služiti in število stražnikov se je moralo skrčiti od jednajst
na sedem, ostali so le še stražarski načelnik (Stadtwacht-
meister), rotovški sluga in pet stražnikov. Nekdanjo plačo
izpremenili so jim v denat ; stražarski načelnik je služil 250
gld,, drugi pa vsak po 108 gld., vsi skupaj so stali mesto
818 gld. Seveda, če računimo za magistratom, dobimo drugo
številko, namreč, 898 gld. Komu je ta pomota pripisovati,
ne v6m, opozoriti vendar hočem, da so magistratove številke
zadnjih treh desetletij jako malo zanesljive in ako zapazi
kdaj čitatelj, da se ne ujemajo, naj jih ne šteje meni v greh,
ampak magistratu, kajti prepisal sem jih z najvestnejšo na-
tančnostjo.
V svojih računih, ki jih je pošiljal magistrat okrožnemu
uradu, všteval je časih v plačo raznega magistratskega osebja
tudi postranske dohodke, časih pa ne. Da ne bodem sezal
daleč po dokaz, zato le omenjam, da je štel magistrat v
svojih poročilih leta 1782. jeden pot deset, '). drugi jednajst,*')
in tretji celo 12 stražnikov. •"*) V raznih fascikulih so šte-
vilke različne.
Kmalu pozneje, vsaj že leta 1785. pomnožilo se je šte-
vilo mestnih stražnikov zopet na dvanajst in v tem številu
je vštet tudi njihov načelnik, znižala pa se je vsakemu plača
za 8 gld., a imeli so poleg redne plače še postranske dohodke. ^)
Dokler jih je bilo še sedem, poslovali so tako-le : Stra-
žarski načelnik je opravljal s svojimi stražniki po noči straže,
patrulje in dajal klicati ure; klicala sta jih namreč dva
stražnika, trije pa so hodili z načelnikom po mestu. Opra-
vivši ^patrulje" šla sta dva stražnika lehko domov, in sicer
so se menjavali vsako noč, ker so morali službovati tudi po
dnevi. Kar se tiče stražnikov je Ljubljana torej na tistem
stališči, kakor pred sto leti. Od ostalih treh stražnikov, ki
109.
*) Fasc.
«) Ibid.
») Ibid.
*) Ibid.
štev.
102.
10
146
so torej poslovali vso noč, stražariti je moral vsak po jedno
uro pri Tranči. Tudi po dnevi so bili dovolj upreženi. Na-
čelnik in j eden stražnikov sta opravljala posle pri civilnenl
in krvaveni sodstvu, j eden stražnikov se je moral držati v
obližji komisarja, dva sta nadzorovala trg in jeden je pobiral
davke od mestnih hiš. O tržnih dneh pa so m6rili žito, ')
kajti magistrat se je kaj težko ločil od stare svoje pravice
in dal leta 1783. razglasiti, naj bi prinašali prodajalci žito
prostovoljno na javni trg; pobirala se bo od žitne mere jako
majhna pristojbina, ne vec, kakor dva krajcarja od dunajskega
vagana. -)
d) Vinska mira,
Jednako kakor z žitom postopalo se je z vinom. Vse
v Ljubljano na prodaj pripeljano vino moralo se je dati pre-
meriti, mera pa se je dajala v najem. Kolika je bila ta na-
jemščina v prejšnjih stoletjih, ne vemo, sicer pa se tudi iz
številk . onih časov ne da nikakor sklepati na živahnost in
neživahnost vinskega trgovstva, kajti magistrat je oddajal
to pristojbino prav po svoji volji v najem; kdor mu je bolj
pristojal, dobil jo je, naj bi bil obljubil tudi kdo drugi višjo
vsoto. Važnejše so številke iz poznejših let. Leta 1760. —
torej še tačas, ko je magistrat imel dovolj prostosti — pri-
našala je vinska mera 100 gld., leta 1771. poskočila je na
284 in leta 1777. na 361 gld. ^)
§. 4. Pristojbina od blagš. po vodi v Ljubljano
pripeljanega.
(Wasserzulandungsgefalle.)
Vse ne za živež človeški odločeno in po Ljubljanici v
mesto pripeljano blago se je ustavljalo na Žabjaku pri
„ Vodnih vratih" („Wasserthor"), ki so stala nasproti izliva
Gradaščice. Tu se je pobirala pristojbina od peska, kamena,
in vsakovrstnega lesa; opeke v minulih stoletjih z Vrhnike
še niso privažali. Tudi ta pristojbina je bila tako stara, da
ji magistrat v minulem stoletji ni več všdel početka. Dajala
se je jednako drugim pristojbinam v najem. Kako se je po-
stopalo prejšnje čase ž njo, o tem ne zvemo čisto ničesa. Naj-
1) Fasc. štev. 109.
2) Fasc. štev. 102. Vsi, žitne mere ticoči se akti, shranjeni so v fasc.
štev. 109.
8) Fasc. štev. 51—55 in fasc. štev. 102.
147
starejši akti o nji, so primeroma poznega izvira, prično se
šele z letom 1777. Nekov Klein je vzel to pristojbino proti
275 gld. v najem in že prihodnje leto je moral prositi mest-
nih očetov, naj mu varujejo njegovih pravic. Nekov Garza-
roli, vrhniški poštar, ki je zidal novo hišo na Luži („an der
Lacken"), naložil je iz Malega grabna ladijo peska ter jo pri-
peljal v mesto. Pri Vodnih vratih ga je Klein ustavil in za-
hteval od njega pristojbino, o čimer pa Garzaroli ni hotel
vedeti ničesa. Kar se tiče nekaterih pristojbin, bili so de-
želni stan6vi prosti. Od žita in vina, ki so ga za svoje po-
trebe privažali v mesto, plačevati jim ni bilo treba nobene
pristojbine; zato so morali dajati svojim voznikom pisma, da
je žito ali vino res plemenitaški pridelek. Vozniki, ki se
niso mogli s takimi verjetnimi pismi izkazati, morali so ali
plačati pristojbino, ali ostati tako dolgo zunaj mesta, da so
prišla pisma za njimi. ') Včdno pristojbino pa je bil dolžan
plačati vsakdo, naj je bil kdor koli, in tudi plemič. Taka je
bila navada že stoletja in stoletja.
Garzaroli je izgubil tožbo, kajti v dražbenih pogojih je
bilo ravno o pesku, naloženem in pripeljanem iz. Malega
grabna, jasno izrečeno, da se sme pobirati od njega pristoj-
bina. In če bi tudi pogoji ne govorili tako jasno, umelo bi
se to sam6 ob sebi, kajti Mali graben je bil mestna last in
od svoje lasti je imel magistrat pač pravico do pristojbin.
Ravno pesek pa je prinašal pri V6dnih vratih največje vsote.
Drugo v tem oziru važno blagč je bil les, bodisi surov,
obsekan ali sežš^gan. Najemnik Klein se je držal tako strogo
pogojev, pod katerimi je prevzel najemščino, da je terjal
pristojbino celo od onega lesa, ki ga je rabil Strupi pri ko-
panji Gruberjevega kanala, dasi ni prihajal les do Vodnih
vrat, ampak so ga odlagali že prej, pred uhodom v Gruberjev
kanal. Višja oblast je razlagala dražbene pogoje tako, da
gre pobirati pristojbino samo od onega \es&, ki se pripelje
res do VodniJi vrat ali do skladišča na Žabjaku. Vendar pa
se je določilo kmalu zatem, dne 25. januvarja leta 1784., da
spada pod pristojbino tudi tisti les, ki bi ga utegnil kdo
pripeljati do kanala ali celo v kanal in po njem dalje.
Leta 1785. padla je vodna najemščina na 181 gld. Na-
jemnik je bil odgovoren za ves na Žabjaku zložen les; ako
bi ga kšj zmanjkalo, bodisi, da ga ukradejo tatčvi ali ga
odnese voda, moral bi ga plačati — d^, povrniti cel6 vso
škodo, ki bi jo utegnil odplavljeni les storiti mostovoma.
1) Pase. štev. 264.
10*
U8
Pristojbina je bila precej velika, kajti od blagš,, goldinar
vrednega, terjati je smel najemnik 4 '/2 solde nemške veljave.
Pozneje so tarif nekoliko izpremenili; vsak plav in vsaka
ladija, obložena z lejsom plačala je po 51 kr., ladija s peskom
pa po 23 kr. Kmet je pri tem novem tarifa s tem nekoliko
pridobil, da je pristojbino plačal kupec, ne on. *)
§. 5. Opekš^rni (ZiegelCfen).
Med privilegije štejemo tudi lehko mestni opekarni, kajti
razven magistrata ni smel nihče opeke žgati. Mesto je imelo
dve opekarni, jedno v mestnem logu, drugo v Prulah tik
sedanjega Gruberjevega prekopa, kjer spominja še majhen
jarek na to, da so jemali tu kdaj ilovico iz tal. Opeko je
potrebovala mestna gosposka za ozidje in stolpe, potrebovali
so jo. pa tudi meščanje, ki se jim je prodajala za nižjo ceno,
kakor nemeščanom, dci, navada je bila pregledati pri streš-
niku polovico ali celo dve tretjini, ako je pokril kakov meščan
hišo z opeko. Cena je bila opeki leta 1557. td-le:
1000 komadov zidarske opeke 2 gld. 10 kr.
1000 komadov opeke za oboke 2 gld. 20 kr.
1000 komadov strešnikov 3 gld. 20 kr.
1000 komadov opeke za police („Gesimsz."), male 5 gld.,
velike 6 gld. 40 kr.
1000 komadov velike zidarske opeke 4 gld. 20 kr.
1000 komadov največje, vsak komad 2 šilinga ali 4 črne
vinarje, 100 = 2 gld. 13 kr. 1 vin. 1000 = 20 gld. 26-/3 kr.")
V 18. .stoletji je stalo 1000 komadov zidarske opeke
6 gld., str6šnikov 9 gld., žlebakov 5 gld., koš apna 30 kr. Te-
kom desetih let so nažgali 96 pečij opeke; vsaka peč je dala
34.000 komadov zidarske opeke; 1000 strešnikov, 200 žlebakov
in 72 košev a-pna („72 Kosch Khalk"). *) Po kamen za apno so
hodili že leta 1568. v Podp6č. ^) Cesarica Marija Terezija je
obračala svojo pozornost celo tako malenkostnim stvarem,
da je objavila leta 1771. mero, kako veliko opeko naj ma-
gistrat žge. Kar se tiče zidarske opeke, ravnal se je ma-
gistrat pač po ukazu, a kar strešnikov, dejal je, da se ne
more, kajti nova, po dunajski meri žgana opeka bi bila
za stare ljubljanske strehe pretežka, vrhu tega pa so tudi
*) Magistratnih akt. fasc. štev. 22.
2) Fase. Miseell.
8) Fasc. štev. 102.
*) Geriehtsprot. 1568.
149
strehe prirejene le za staro. Poskusil je sicer ros žgati opeko
p<3 cesaričinem ukazu, a mošcanje so mu jo pripeljali vso
nazaj. Dovoli naj se mu, da se ravna po želji občinstva. ')
Proti koncu minulega stoletja pa je izginil tudi ta pri-
vilegij, kajti dovolilo se je še drugim žgati opeko, in res so
nastale kmalu dve zasebni opekarni blizu Ljubljane. Leta
1790. se že več mestu ni izplačevalo opeke žgati, zato je po-
pustilo ta posel in opekami prodalo. '^
§. 6. Stolonoše.
Najnovejši privilegij, ki ga je dobilo mesto, bili so sto-
lonoše („Sesseltrager".) Zaradi slabega tlaka, ozkih ulic in
vedne gneče po njih, ni mikalo v Ljubljani nikogar voziti
se, o sejm6h je bilo to cel6 nemogoče. Kočije so bile za
Valvasorja tako nenavadna stvar, da se mu je zdelo vredno
omeniti te čudne prikazni, rekši, da so se pričeli nekateri
bogatini prevažati po mestu v kočijah. Ker je bila vožnja
po mestu bolj pokora, kakor zabava — saj je znano, da je
popravljal vsak gospodar tlak pred svojo hišo sam! — po-
magali so si meščanje s stolonoši. Plemstvo se je dajalo
prenašati že od nekdaj, meščanom pa je naklonil to dobroto
magistrat leta 1735., ob jednem pa si odprl s tem nov stu-
denec dohodkov. Leta 1735. dobil je izključljivo pravico'
torej privilegij, da si sme osnovati zavod stolonoš, ki bodo
prenašali proti neprevisoki ceni meščane v nosilnicah. „ Svo-
boščino" smemo to pač imenovati, kajti s tem poslom se je
smel baviti samo magistrat. Dohodki te pristojbine so se
porabljali za popravljanje tlaka in čiščenje mesta, in tudi
stolonoše sami, katere je magistrat, ako niso imeli sicer nič
opravka, porabljal kot uradne sluge, morali so pometati ulice.
O čiščenji Ljubljane izvemo leta 1791. prav čudne reči.
Oddajalo se je namreč za malo plačo dvajsetih do tridesetih
goldinarjev v najem, katere pa je moral plačevati najemnik;
seveda so mu zato posojali mestni očetje jetnike svoje. Toda
leta 1791. se ni hotel noben najemnik več oglasiti. Magistrat
je bil v največji zadregi. Tako, kakor poprej, poročal je
okrožnemu uradu, ni mogel čiščenja več oskrbovati, in
sicer zato ne, ker se je prej pometalo le po dvakrat v letu in
ker so razpustili zadrugo sodarjev (Fasszieher) (?). Torej ne
preostaje nič druzega, kakor dati mesto čistiti z jetniki in
1) Fasc. štev. 94.
>) Ibid.
150
zadrugo voznikov („Fliegenschutzen"). Toda mesto nima več
nego dva jetnika ali, kakor se je magistrat izrazil: „allein
bei diesem Stadt- und Landgericht sind die Straflinge bis auf
z\vei ganz herunter gekommen, die also unvermogend sind
einen Platz allein zu kehren und nothwendig mtissen die
Zuchthausarrestanten mit beigegeben werden."
Tudi voznikov ne moremo, nadaljeval je magistrat,
zlahka in meni nič tebi nič pritisniti k temu, da odpelje vsak
namesto tlake deset v6z za mesto.
Kako pa so pometali mesto v prejšnjih časih? O tem
je vedel pripovedovati neki sodniški sluga Kutemik, ki je
jedel že štiriintrideset let rotovški kruh. Izjavil se je tako-le :
„Do leta 1780. so bili vozniki dolžni nekatere kraje po
mestu pometati in čistiti. Mesto se je razdelilo v več od-
delkov ; prvi oddelek so pometali vozniki in sicer od Karlov-
škiH vrat do vodnjaka na Starem trgu v Florijanskih ulicah
(tik ogla sedanje redute), drugi oddelek so pometali nek-
danji sod^rji, ki jih pa sedaj ni več: pometali so od vod-
njš<ka do Tranče „Pod Trančo", po Čevljarskem mOstu, po
„ zlati luknji", po Gosposkih ulicah do Vicedomskih vrat in
nazaj po Židovskih ulicah so pometali stolonoše. Novi trg,
Nemške ulice, ondotni (sedaj Križevniški) trg, pred glavno
stražo snažili so zopet lesni vozniki (Holzfuhrleute), ki so
'stali na Bregi; od Tranče do vodnjaka pred rotovžem sod-
niški sluge in beraški strahovi („Bettelrichter"). Pometanje
V6licega trga od vodnjaka do Frančiškanskih vrat, Špitalskih
ulic in trga pred avguštinsko (sedaj frančiškansko) cerkvijo
naložilo se je lesnim voznikom, ki so stali s svojimi vozmi
pri Špitalskem mostu. Plačila- niso dobivali ti ljudje za po-
mžtanje nikacega, ostajale so jim le smeti, ki so si jih
namStli.
Po letu 1780. pa se je to izpremenilo; pometanje se je
dalo v najem in porabljevali se pri tem jetniki (Arrestanten)
in vozniki, ki pa so le še pet let dolžni odpeljevati po 10
v6z smetij."
To Kuternikovo izjavo so dopolnili vozniki, rekši, da
so čistili trge ljubljanske le po dvakrat v letu, o sv. Rešujem
Telesi in na V61iki petek, ko je šla po mestu ona znamenit«!
procesija iz kapucinskega samostana. Voznikov je bilo pet-
deset, vsak je odpeljal deset v6z.
Iz teh podatkov posnemljemo lehko, da je moralo biti
mesto jako nesnažno; sicer pa so bile izjave voznikov ne-
popolne, kajti magistrat je dajal mesto še jedenkrat snažit
151
Tirimreč o sejmu sv. Klizabeto, toda nanietCna nesnaga je
ostala na kupih, največkrat so bili ti kupi pač sneženi, kajti
semenj se je obhajal v drugi polovici meseca novembra. Vo-
zovi so se prerivali mimo teh kupov le z veliko težavo, pt^š
pa se kar nikakor ni moglo skozi. Okrožni urad je zaradi
tega ukazal, naj se kupi takoj odpeljejo, in sicer sme storiti
to kdor hoče; smeti naj so njegove.
Leta 1792. dalo se je pometanje vseh treh velikih mest-
nih trgov v najem, Stari trg za 9 gld. 6 kr., Veliki trg ^a
12 gld., Novi trg pa za 14 gld., katere so plačali seveda na-
jemniki. ')
Toda vrnimo se zopet k stolonošam. Cesarska vlada
je dovolila mestu osnovati zavod stolonoš, da so snažili
mesto. O dohodkih je moral polagati magistrat natančen
račun do leta 1747. vicedomu, pozneje pa okrožnemu uradu.
O troških se je ohranil le jeden račun in sicer iz leta 1781.
Magistrat je plačeval stolonoše vsak teden posebej; vsak
teden so ga stali po 7 gld., le jeden teden, meseca marcija
leta 1782. plačal jim je 7 gld. in še 9 gld. 7 kr., bržkone,
ker so pri ruski najvišji gospodi, potujoči skozi Ljubljano,
zaslužili nenavadno veliko. Blagajnik je zabeležil ta slučaj
v blagajnični knjigi: „Den 12, Marž bezahle denen Sessel-
tragern ihr Wochengebuhr mit 7 Gulden. Dann bezahle denen
Sesseltragern den bei Allhiersein der hochsten russischen
Herrschaft verdienten und in. Empfang gebrachten Betrag
laut Ansch. mit 9 fl. 7 kr."
A poleg tedenskega svojega plačila so dobivali stolo-
' noše še vsake kvatre po 5 gld. 6 kr. za čevlje.
Z nazori minulih stoletij se ujema popolnoma, da so
se dajali privilegiji cel6 za taka podjetja. Kakor je dobil
jnagistrat svoje privilegije, da je mogel z njihovimi dohodki
vzdrževati mestno ozidje, mostove, vodnjake, mogel plačevati
magistratsko osebje, ravno tako mu je dala cesarska vlada
cel6 ta privilegij, ki mu je nosil za pometanje mesta potrebni
denar.
Podjetje se je zdelo spočetka Ljubljančanom, da nosi
magistratu dober dobiček, kajti jeli so se tudi zasebniki pe-
čati « tem poslom. A magistrat se je obrnil leta 1745. do
cesarske vlade, ki mu je potrdila znova, da nima nihče drug
pravice imeti stolonoš, kakor le on. '^) Vendar zabičilo se
mu je, naj bodo stoli čedni in naj jih nosijo trezni Ijudjš.
O Fasc.štev. 7G— 77.
2) Ibid. štev. 7.
152
Pristojbina za jedno pot v mestu ni bila velika, zahte-
valo se je po 7 kr., v predmestju pa po 12 kr. Največ so
zaslužili stolonoše seveda po zimi in o tacih mesecih, ko so
pohajali Ljubljančanje veselice, leta 1746. meseca februvarja
in marcija-; slabejši je bil zaslužek spomladi in po leti, me-
seca julija na priliko niso prinesli stolonoše, ki so stali s
svojimi nosflnicami pod Trančo ter imeli tam tudi malo
obokano sobo, ni toliko ne, kolikor jim je moral magistrat
plačati za njihov trud.
Tudi o stolih samih smo poučeni iz računov. Nosilnica
sama na sebi stala je brez obeh nosilnih drogčv 7 gld.,
z drogovpma 7 gld. 30. Znčtraj je bila poblazinjena. in s
suknom prevlečena; za to se je potrebovalo 4 vatle sukna,
vatel po 27 grošev = 5 gld. 24 kr., in 4 vatle platna, ki so
stali 32 kr. Vrhu tega je bilo treba za nosilnico še polupSti
vatel trakčv za strop („4 72 Ellen Borten um den Kranz auf
dem Deckel"), vatel po 10 kr. = 45 kr., zadaj pa so zado-
stovale vrvice vatel po 7 kr. = 31 V« kr. Zunaj so bile no-
silnice prevlečene z usnjem ; porabili so cele tri kravje kože,
katerih je vsaka stala 5. gld. in pol. Rumeni žebljiči, s ka-
terimi so bile nosilnice obite, stali so 2 gld., tapecir (Tape-
zierer) je računil za žimo in svoje delo 6 gld., ključar pa
1 gld. 25 kr. Vsa nosilnica je stala 40 gld. 34 kr. ')
Tako je ostalo do leta 1783. Dn6 16. januvarja pa se
je razglasilo, da se sme proti majhnemu davku pečati s tem
zaslužkom vsak, kdor hoče; zavoljo tega so napravljali sto-
lonoše magistratu le troške. Zato je nasvetoval leta 1787.
sam, naj se da ta posel na javni dražbi v najem. Okrožni
urad mu je pritegnil, a magistrat je, ne v6m iz katerega
uzroka, hitro izpremenil misli svoje ter odgovoril, da se bo
dalo to težko izvesti, odkar se je dovolilo stolonošenje vsa-
kemu, kdor si bodi. Kdo bode li toliko nespameten, da se
zav6že plačevati kako vsoto in vrhu tega biti še vsako uro
pripravljen, ko bi ga magistrat potreboval?
- Kaj so ukrenili, ni moči povedati. Do leta 1793. pla-
čevali so štirje stolonoši po 30 gld. za svojo pravico, a to
leto so prosili, naj se jim ta davek popusti, ker ne morejo
več izhajati zaradi vedno bolj množečih se „fijakarjev".^)
Zadnji pot sem našel stolonoše omenjene še leta 1799.
Potem so najbrž izginili.
O Faso. štev. 10.
«) Ibid. štev. 7.
163
K svoboščinam, ki so prinašale mestni blagajnici ne
vemo kako velike vsote, prištevati nam je tudi ribiško prostost
(Fischereirecht). V prejšnjih stoletjih je imela gotovo Ljub-
ljana pravico ribariti v Ljubljanici, kajti v neki prošnji za
potrditev mestnih svoboščin je prosila, naj bi vsprejel cesar
v potrdilo tudi to rfbiško pravico, katero je uživalo mesto že
od nekdaj. Proti koncu osemnajstega stoletja pa ni o nji
čuti nič več in po nekaterih opazkah se sme morebiti skle-
pati, da je prešla ta pravica pozneje na .Komendo. *)
^) Magist. akt. fasc. štev. 22.
VI 11. Poglavje,
Ljubljanski trgovci.
vse te obile knežje dobrote izginejo v primeri z
obilnimi in dragocenimi privilegiji, s katerimi so Habs-
buržanje oblagodarili zlasti ljubljanske trgovce. Ljub-
ljana je bila zanje važno mesto. Ker so prevzeli meščanje
mestne trdnjave na svoja, ramena, poskrbeti so jim morali
Habsburžanje pomočkov, s katerimi so mogli ostati tem te-
žam kos. V mestu zašpaljenem s tesnim ozidjem, kjer se
je nahajal le tu pa tam kakšen vrt, služiti si meščanje svo-
jega kruha niso mogli če ne s trgostvom in rokodelstvom.
V tem so jih morali Habsburžanje podpirati na vse kriplje,
če- so hoteli, da so shajali in da je pritiskalo v mesto več
Ijudij s kmetov in s tujega. In to so tudi storili.
§. 1. Ljubljansko trgovstvo v srednjem veku.
Razglasili so trgovstvo in rokodelstvo za
zgolj meščansko pravico.
Iz tega uzroka je prepovedal vojvoda Rudolf IV. že leta
1360. vse nedeljske sejme po kmetih, ) češ, da škodujejo
trgovstvu meščanov. Knežja milost Habsburžanov je spre-
mljala ljubljanske trgovce celo čez mejo ožje ^domovine ter
jim dovoljevala prosto trgovati po Koroškem, Štajarskem in
Dolenje- Avstrijskem leta 1389. '^) Taki in jednaki privilegiji
*) Klim, „Dipl. Gara." pag.
«) Ibid. pag. 20.
4.
155
so bili Ljubljančanom nepreplačne vrednosti in so položili
temelj poznejšemu tako brzemu in krepkemu razvitku st61-
nega mesta kranjskega. Kes je, trgovski ukazi in ukrepi, ki
so dohajali od najvišje oblasti, bili so v srednjem in v prvih
dveh stoletjih novega veka tesnosrčni, dostikrat škodljivi,
ali s stališča ljubljanskih trgovcev sojeni najdobrotljivejši
akti knežje milosti ter so imeli najimenitnejše nasledke.
Leta 1376. je potrdil vojvoda Leopold Ljubljančanom
privilegije, ki so jih že do takrat imeli in jim dovolil preva-
žanje vsega blaga na Koroško in Štajersko. Izvzel je samo
jedno blago, ptujsko vino, ki ga ljubljanski trgovci niso smeli
prevažati na Kranjsko. •) S to prepovedjo je pač ustregel
prošnjam in željam plemenitih posestnikov po Kranjskem,
ki so pridelovali domače dolenjsko vino, „Mar\vein" nazivano,
in ki ga niso mogli prodajati nikamor iz dežele. Dolenjca
ni maral raz ven Kranjca piti nihče. Kaj naj bi počeli ž
njim ?
Leta f 380. odprl se je trgovski podjetnosti ljubljanskih'
meščanov tudi Dunaj in vse dolenje-avstrijske dežele-; tu sem
so smeli prodajati ne le domače, ampak celo blag6 prineseno .
iz Benetek; zaprt jim je bil jedino Ptuj in sicer za tako
zvano „beschlagene Ware". *') Klun in po njem Dimitz O
menita, da je to „ prepovedano blago" (verbotene Ware), kar
pa nikakor ne more biti resnično, ker se ne da misliti, da
bi bil knez dovolil, tako „prepov6dano blago" razprodajati
sicer po vseh drugih deželah, izvzemši mesto Ptuj. To blago
je bilo marveč tako, s kakeršnim so Ptujci sami trgovali.
Ker zaradi one prepovedi od leta 1376. kranjski trgovci od
Ptujcev niso kupovali vina, zaprli so tudi Ptujci njim svoje
mesto za nekatero blago, ki se je zvalo „beschlagene Ware".
Bila je to neka odškodnina ?a to, da niso mogli svojega
vina spečavati ljubljanskim trgovcem. Za „beschlagene Ware"
je izdal pozneje cesar cel6 poseben mitninsk tarif. *) Kako
bi bilo to mogoče, da je bilo to blago „prepovedano blago?"
Habsburžanje so stregli ljubljanskim trgovcem tako
zelo v roke, da so škodili časih s tem celo svoje dohodke.
Vojvoda Rudolf je uvedel n. pr. novo cestnino na cesti, na
kateri je bilo vedno obilo ljubljanskih trgovcev videti, namreč
iz Ljubljane v Št. Vid na Koroškent Ti dohodki so tekli v
*) Klun, „Dipl. Carn.", pag. 18.
3) Ibid. pag. 20.
8) Dimitz, „Gescli. Krains", I. pag. 254.
*) Fasc. štev. 213.
156
knežjo blagajnico. In vendar je naročil vojvoda Albreht III.
ondotnemu svojemu cestnlnarju, naj od Ljubljačanov ne
terja nove povišane cestnfne, ampak plačujejo naj le toliko,
kolikor doslej. ')
Ravno tako pogostoma si videl ljubljanskega trgovca
na Tržaški cesti čez Hasberg in Postojino. V Hasbergu je
pritiskal knezov cestninar Ljubljančane pri zaračunanji oglej-
skega denarja, a vojvoda Friderik IV. mu je leta 1439. po-
' slal instrukcijo, kako se mu je pri tem vesti. '^)
Ravno tisto leto se je potegnil ta Friderik IV. za kranj-
ske trgovce, ker jih Tržačanje niso pustili z njihovim blagom
v mesto in jim branili kupovati blago v Trstu in tržaški
okolici. 'O Ukazal jim je, naj odjenjajo.
Cel6 pri tujih državah so vlagali Habsburžanje prošnje
za ljubljanske trgovce. Storil je to n. pr. Emst leta 1408.
V Benetkah so ljubljanski trgovci smeli sicer benečansko
'blagč nakupovati in ga odvažati iz Benetek, svojega doma-
čega blagtl pa tjakaj prinašati jim ni bilo dovoljeno. Na
prošnje vojvoda Ernsta pa je dovolil tedanji doze Mocenigo,
da ga smejo prodajati v nemški lopi „fondaco tedesco."*)
Pri tem jako živahnem trgovstvu je dobivalo za pro-
dajo na tuje namenjeno blago v Ljubljani pač lehko svojega
kupca. Ljubljanski trgovec je v6del vsako blag6 izpečati.
Zaradi tega so drli kmetje od vseh krajev Kranjske v Ljub-
ljano, da spravijo ondu svoje pridelke v denar. Prihajali so
s toliko obilico živine, da ji v mestu ni bilo prostorai Da
ne bi ta pritok pojenjal, odločili so meščanje pašnik pred
Karlovškimi vrati na Prulah; ta pašnik je pozneje prerezal
Grubarjev prekop. Jeden del njegov se porablja sedaj za
botaniški vrt. A ne da bi imel kako pravico do tega, dal je
namestnik dež61nega glavarja, Jurij Črnomaljski, ta pašnik
ograditi, ko je bil vendar knežja in torej tudi meščanska
last. Dal ga je celo v najem. Kmalu so Ljubljančanje ču-
tih, da prihaja pritok kmetov, ker niso imeli iti kam s svojo
živino, vedno redkejši. Ljubljančanje se pritožijo, kar bi bili
morali sicer že prej storiti, pri cesarji Frideriku IV. in le-t^
ukaže Črnomaljskemu zagrajo takoj odpraviti ter Ljubljan-
čane ne motiti v njihovi posesti. *) Ker pa se Črnomaljski
O Klun, ibid. pag. 16.
>) Ibid.
») Ibid. pag. 28.
«) Ibid. pag. 22.
») Ibid. pag. 31.
157
za to prep6ved ni zmenil, ponovil jo je Friderik IV. leta
1460. ')
Trgostvu škodljivo je bilo tudi samooblastno postopanje
brodš,rjev na Črnuškem brodu. Le-ti so zahtevali od kmetov,
donašajočih blag6 v Ljubljano, brodarlno, tudi če jih niso
prepeljdvali čez Savo, ampak so kmetje, kadar je bila
majhna, brodili čeznjo. Na pritožbo Ljubljanskih trgovcev pa
je cesar Friderik prepovedal ta nedostatek. '^)
Veliki dobiček, ki ga je meščanom nosilo trgovstvo,
seveda ni moglo dolgo prikrit ostati. Kmalu so se popri-
jeli trgovstva tudi plemenitaži in duhovniki. Dasitudi so se
že leta 1360. prepovedali nedeljski sejmi po kmetih, . vendar
so sejmovali graščdki in duhovniki v veliko škodo meščan-
skih trgovcev. Ne, okoli graščin in cerkvžl so osnovali celo
nove sejme, ki so privabili v deželo toliko tujih trgovcev,
da Ljubljančan že več ni mogel dobivati blag^. Vsega so
pokupili ti tujci. Podražila se je živina, žito in drugi pri-
delki. Zato je ukazal Friderik IV. leta 1448.'*) in 1449.^),
naj se takoj odpravita sejma na Igu in v Šmariji in sploh
vsi nedeljski sejmi po deželi, ker so meščanskim trgovcem
v kvar.
Leta 1461. je sicer cesar določil, naj se prinaša blago v
mesta in trge, ali pomagalo to ni dosti ; plemenitaži so se skrili
za kmeta in dolžili njega, češ, on sam je uzrok, ker ne posluša,
kar mu velevajo. ^) Leta 1487. moral je cesar celo čuti, da
so plemenitaži po kmetih svojim podložnikom prepovedali
živino in svoje pridelke prodajati v mesta in trge. V prodaj
ponuditi so jih smeli le njim (plemenitažem) samim, oni so
bili zanje jedini kupci. Seveda pri tem kmet ni bil na bolj-
šem, kajti plemenitaži so mu ob jednem narekovali tudi
ceno, za katero jim je moral svoje blago prodajati. Blagč je
pošl6 tako, da ga meščanje še za svoje vsakdanje potrebe
niso mogli več dobivati. Vse trgovstvo so potegnili tuji tr-
govci nase, kar jim je bilo tem lože, ker so plačevali z
dobrim denarjem, v tem, ko se je podajal meščanski trgovec,
bodisi iz prevzetnosti, bodisi ker res dobrega denarja ni
imel, s takim denarjem na sejme, katerega se je vsakdo
branil.
*) Ibid. pag. 32.
2) Fasc. štev. 57.
») Klun, 1. C. 30.
*)* Ibid. 31. .
»; Ibid. 34.
158
v
Pod Friderikom IV. pričela se je med plemstvom in
meščanje ona znamenita borba, kar se tiče „trgovstva na
kmetih" (Geyhandel,) ki je pojenjala šele sredi minulega
stoletja. Več kakor tristo let je trajal ta prepir ter pro-
uzročk mnogo pisanja, iz katerega se da sestaviti prav na-
tančna slika ljubljanskega in sploh kranjskega trgovstva v
minulih stoletjih.
Še dve leti pred svojo smrtjo je izdal Friderik IV. nov
patent proti „kmetskemu trgovstvu" in ukazal deželnemu
glavarju, naj se ravna strogo po njem. ^) Zaradi tega je ob-
javil Viljem Turjaški leta 1492. („ddo. unser lieben Frau Ver-
ktindigung), vsem plemenitažem po kmetih ukaz, da se sme
jedno miljo okoli Ljubljane, Kranja, Kamnika in Rudolfovega
nahajati pri farnih cerkvah le j eden krojač, j eden kovač in
le jeden čevljar; okoli druzih mest pa samo po pol milje na
okoli. In ker je takrat navadno tudi vsak župnik vinaril in
točaril, ukazal je deželni glavar, da se sme pri vsa£:i fari
nahajati samo jedna gostilna. Izvzete so bile le one, ki so
jih knezi dovolili že pred več časom in od katerih so pla-
čevali gostilničarji urbarski davek. Če pa so se take gostilne
že nahajale pri farah, odpreti se ni smela nobena nova.
Ob jednem se je prepovedalo, da se ne sme sejmovati na
kmetih niti z živino, niti z oljem, s kožuhovino, z žitom in
usnjem, s kramarskim ali drugim blagom. Dovoljeno je bilo
to le o navadnih starih sejmšh („an gewohnlichen Kirch-
tagen)." «)
Kot neko odškodnino za izgube, ki jih je delalo mešča-
nom kmetsko trgovstvo, podelil je Friderik IV. Ljubljančanom
leta 1477. že omenjeno mostovino (Bruckenpfennig), ki so jo
pobirali Ljubljančanje od vsacega tovornega konja, ki so ga
prignali čez most v Ljubljano, in sicer o navadnih dneh po
jeden vinar, o sej meh pa po dva vinarja ali benečanski ši-
ling od konja. Ker se je trgovstvo oživljalo od dn6 do dn6
bolj, donašala je ta mostovina jako milogo. ^)
Do leta 1479. sejmo v^li so v Ljubljani, le po dvakrat
v leti, o sv. Petru in Pavlu In o Križevem (Kreuzerhohung).
Ta dva sejma sta trajala po tri dni. Leta 1479. pa je po-
delil cesar Friderik Ljubljani še semenj sv. Elizabete, ki je
trajal po celih štirinajst dnij. ^)
n Klun, 1. C. 48.
*) Fasc. Handelschaft des 16. Jahrhunderts.
«) Faso. štev. 213. iii Klim, 1. c. 44.
*j Klun, 1. C. pag. 45.
159
Vsi ti priboljški in vse te podeljene milosti pa niso
mogle nadomestiti ljubljanskim trgovcem izgub, ki so jih
trpeli zaradi vedno'bolj razvijajočega se kmetskega trgovstva.
§. 2. Trgovstvo^v 16. stoletji.
Naslednik Friderika IV., cesar Maksimilijan L bil je
gorek prijatelj kranjskemu meščanstvu, zlasti ljubljanske-
mu. Prvi trgovski patent je dobila Ljubljana od njega
leta 1503. Ž njim je ukazal cesar sodniku in mestnemu
svetu v Velikovci na Koroškem, naj ostanejo ljubljanski tr-
govci, kar se tiče trgovstva z železom in kar skladišča (Nie-
derlage) pri starih pravicah. ')
Tisto leto izkazal jim je jako imenitno in že omenjeno
milost, ker je ukazal, da tuj, skozi Ljubljano prišli trgovec
ne sme tekom šestih tednov ponuditi svojega blaga nikomur
drugemu, kakor ljubljanskemu trgovcu in potem šele ka-
cemu drugemu. Ako pa tega neče, gre naj ž njim dalje na
kak drug semenj v dolenje-avstrijskih deželah.-') Pred šestimi
tedni torej tuj trgovec Ljubljane s svojim blagom ni smel
zapustiti.
Leta 1510. razglasil je plemičem in duhovščini naslednje
povelje: „Povedalo se nam je, da si dovoljujete mnogi izmed
vas trgovati okoli samostanov, graščin, vasij in krajev in da
dopuščate celo svojim podložnikom blagč prekupljevati, nas-
proti našim meščamom in njihovim svoboščinam, ko imajo
vendar le naši prisšžni meščanje pravico trgovati in se pe-
čati z obrtom. Zaradi tega so zabredla naša mesta v ve-
liko revščino, ker ste jim izvili vse trgovstvo iz rok in ker
se je prekupljevanje tako zaredilo. Sedaj ne morejo več
zmagovati davkov, ki so nam jih dolžni kot dež61nemu
knezu in ki so jih prej vedno plačevali, kakor to tudi biti
mora. Ker pa nas nikakor ni misel to meščanom, našim in
naših naslednikov kameralnim dohodkom škodljivo razvado
več trpeti, zato zapovedujemo Vam vsem in vsacemu po-
sebej prav resno in hočemo, da se ne pečate več s trgovst-
vom okoli svojih samostanov, graščin, vasij in krajev ter ga
tudi ne dovoljujete svojim ljudem in podložnikom, ampak
ga prepustite meščanom, kakor zahteva to stari običaj.
*) Ibid. pag. 53.
*) Ibid. pag. 54.
leo
Prekupljevanje (Vorkauf) odpravite popolnoma in pazite
resno na to, da ne bo nihče prekupljeval ; izvzeti so le me-
sarji. Samo tem dovoljujemo, da nakupujejo toliko živine,
kolikor jim je je treba za klanje, a več ne. To razglasite
javno v svojih krajih, da se bo v6del vsak po tem ravnati.
Če pa zveste kacega nemeščana, ki se ne more izkazati z
meščanskim pismom, da prekupljuje, primite ga in priprite
ga ter poročajte za tem naši dolenje-avstrijski vladi. Ne bo-
dite mlačni v tem, kar hasni našim kameralnim dohodkom
in pospešuje blagostanje in razvitek naših mest. S tem iz-
polnujete našo resno voljo. Dn6 4. aprila leta 1510." ')
Seveda so se plemiči za to prepoved ravno tako malo
brigali, kakor za vse druge. Že tri leta potem so poslali
Ljubljančanje novo poslanstvo do cesarja cel6 v Oudenarde
na Nizozemskem ter mu opisovali revo svojo, v katero so
zabredli, in v kateri bodo obtičali, če jim cesarost ne pod^
milostne svoje roke. Maksimilijan jim je res izpolnil njihovo
prošnjo, a ker je bil sam prepričan, da bo ta nova prepoved
kmetskega trgovstva ostala le na papirji in da se ne bo
zmenil nihče v deželi zš-njo, dal je poslancem s seboj tri
druge, vsaj z jednega stališča dragocene privilegije:
1. Potrdil jim je privilegij podeljen jim leta 1503., po
katerem so morali tuji trgovci, prišli skozi Ljubljano, dati
v shrambo svoje blag6, ako slučajno ni bilo sejma, v skladišče
ter plačati od tega majhno pristojbino.
2. Ukazal je, da se mora vse v Ljubljano privedeno
blag6 tehtati in tudi od tega naj pobira magistrat malo pri-
stojbino.
S tema dvema privilegijema pa je segel, kakor smo že
omenili, cesar dalje, kakor je bilo treba in skoraj da sta
meščanskemu trgovstvu več škodila, kakor koristila. Dobiček
pa je imela mestna blagajnica in iz tega uzroka jo je cesar
tudi * podelil, kajti Ljubljančanje so tožili, da mestnih zgradeb
pri tolicem pojemanji svojega trgovstva več ne morejo vzdr-
ževati. S skladiščem in z mestno vago se je odprl blagaj-
nici nov studenec za vzdržavanje mestnih trdnjav.
3. Zaradi pojemanja trgovstva, prouzročenega ravno z
napačnimi trgovskimi naredbami, nastali pa so razpori celo
med meščani samimi. V Oudenarde odpravljeno poslanstvo
prosilo je cesarja, naj se spomni takisto kakor ljubljanskih tr-
govcev še rokodelcev, kajti, veletrgovci naročajo iz tujih mest
») Ibid. pag. 57.
161
zlasti pa iz Norimberga blago, ki ga znajo tudi v Ljubljani
zdelo vati, in škodijo s tem domačim rokodelcem, ki ne vedč
ob čem naj bi živeli. Med poslanci so se torej nahajali tudi
rokodelci, ali pa so prisilili vsaj magistrat do tega, da je dal
njihove želje izraziti cesarju, ki jim jih je tudi izpolnil ter
ljubljanskim trgovcem prepovedal naročevati tako blag6 s
tujega, kateremu so domači rokodelci k6s. ')
Ne menj, kakor šest privilegij, po nekoliko novih, po
nekoHko obnovljenih, prinesli so poslanci iz Oudenarda dom6v;
nekateri so bili dvojbenc vrednosti za občno meščansko bla-
ginjo. Najvažnejše je bila pač darilna listina, ki jo je dal
cesar poslancem s feeboj, da bi Ljubljančanom za vselej za-
prl usta, češ, kako pojema trgovstvo in da mestnih utrditev
že nikakor več zmagovati ne morejo. Že nekaj let prej je
ukazal vicedomu izplačevati Ljubljančanom, ki so ravno ta-
krat utrjevali mesto na vso moč, po 400 gld. na leto iz
svoje knežje blagajnice. Ali vicedom je na to čisto pozabil.
Maksimilijan je ponovil ta ukaz, vendar pa skrčil vsoto na
200 gld., ob jednem pak je podaril meščanom cestnino, ki so
jo imeli od leta 1432. za 800 funtov vinarjev na leto v na-
jemu. *•)
Neutemeljena je trditev zaslužnega zgodovinarja Di-
mitza, da je bilo mesto še dovolj bogato, da je moglo poso-
diti leta 1526., torej trinajst let potem Ferdinandu L denar,
zaradi česa jim je kralj zastavil „quarentes" in mitnlne. ')
To posojilo je bilo pač prisiljeno, kajti v mestnem arhivu se
nahaja obilo dolžnih pisem, ki dokazujejo nasprotno. Mesto
je bilo tačas v tolicih denarstvenih zadregah, da so morale
rokodelske zadruge (Ztinfte) zaradi benečanskih vojsk pro-
dati svoje zš/družno imetje ter priskočiti mestu na pomoč.
Krojači so pripomogli s 482 gld. 21 kr. in 1 vinarjem, krz-
narji s 507 gld. 9 kr. in 1 vinarjem, bratovščina sv. Jakopa,
s 413 gld. 28 kr. in 2 vinarjema, bratovščina krojaških očetov
(Schneiderzechbruderschaft) s 35 gld. 12 kr. in 1 vinarjem,
mesarji s 30 gld., ki jih niso terjali več nazaj, ampak jih
leta 1558. podarili mestu, in čevljš-rji z 20 goldinarji. *)
^) Klun, 1. C.
2) Fasc štev. 2)3.
^j Dimitz, H. pag. 289. „ . . . ilire (der Stadt Laibacli) Biiraier sind
noeh reich genug, um zwci Jahre darauf (1526) dem Konig Ferdinand cin
Darlehen za maehen, fiir welclieR ihnen die Qnarentes undMauthen verpfandet
wurden "
*) Fasc. štev. 102.
11
162
Imenovane velike knežje milosti so zaprle Ljubljanča-
nom usta za kacih štirideset let. Leta 1552. pa so se ogla-
sili znova ter zadobili od cesarja Ferdinanda nov patent
proti kmetskemu trgovstvu, nazivan „ policijski rod" (Polizei-
ordnung). Kmetsko trgovstvo, zlasti pa prekupljevanje je
bilo ž njim strogo prepovedano. „ Prekupljevanje" so nazi-
vali** meščanje vsak nakup blaga od strani plemenitažev, ako
so le-ti ž njim trgovali dalje in v svoj dobiček. Prodajati
so smeli oni in njihovi kmetje le to, kar so si pridelali sami.
Proti temu policijskemu redu pa so se pritožili ple-
menitaži dn6 28. majnika leta 1552. in se delali, kakor bi
jim bilo zgolj blagostanje tlačenega in revnega kmeta na
skrbi. Dokazovali so cesarju, kako poguben je ta policijski
red deželi kranjski in ga prosili, naj ga prekliče ali vsaj po-
pravi. Pri tem so dejali, da so zemljišča kranjskih kmetov
tako majhna, da bi morali ti reveži od lakote poginiti, ako
ne bi trgovali na Laško (in das Walschland) z žitom, s
platnom, z bukovim suknom, z usnjem, z medom, z voskom,
z oljem, s predivom (Haar), z lesom, z živino, z mesom in
z drugimi kmetskimi pridelki. Že sedaj zrnagujejo le težko
davke (Gaben), jedo le pros6n in ajdov kruh in marsikateri
kmet, ki nima za zimo dosti kruha, obloži konjička ali sa-
mega sebe („fuhrt auf einem Rosslein oder auf dem Buckel")
z imenovanim blagom in pridobi komaj tovorni zaslužek,
časih celo komaj krmo ter mora s svojimi konji tudi po^
zimi na pot.
Meščanje so tožili plemiče, da trgujejo njihovi kmetje
tudi s špecerijskim blagom, z železom in s suknom, kar je
bilo dovoljeno meščanom. Plemiči so temu ugovarjali in
dejali, da ni res, ampak da si služijo svoj trdi kruh le s
tem, kar so na svojem pridelali. Marsikdo nosi svoje platno,
bukovo svoje sukno in druge zdelke sam na hrbtu v potu
svojega obraza čez hribe in doline na prodaj; v žep pa
vtakne le kos suhega črnega kruha. S tem se zadovoljuje,
da le zmaguje davke, ki jih terja gospčda od njega in da
more ostati pri ženi in otrocih. Da bi kmet sleparil knežje
mitnine in dace, o tem se niti govoriti ne more, kajti, kadar
je treba k^j plačati, takrat je kmet pač vestnejši od meščana.
Za Boga! Pa vsaj ne bodo kmeta zapirali, ker hodi po po-
šteni poti s trebuhom za kruhom ! Ljubljanski trgovci so ce-
sarju, — očitali so plemiči — policijski red na spreten način iz-
sleptlrili, ter se delali, kakor bi pritožbe proti kmetskemu
trgovstvu prihajale res od vseh mest po Kranjskem, ko
se ravno nasprotno dolenjska mesta n. pr. nikdar
163
zakraetsko trgovstvo brigala niso in živela za-
dovoljna. Le ker so jih ljubljanski trgovci poz-
vali in poslali cel6 poslance do njih, prišla so
v Ljubljano ter se podpisala na pritožbo, ne da
bi jim bilo na nji ležeče le količkaj. ')
Naj bi bilo šlo to potezanje za kmeta gospSdi res tako
iz srca, kakor se je hlinila, ubogi kmet ne bi bil tolik trpin.
Dobiček njegovega truda je vtikala gospoda v svoj žep, nji
je bilo le to v mislih, kako bi izpodrinila privilegovane me-
ščanske trgovce.
To pot je gospdda pri cesarji res predrla in dn6 9. mar-
cija leta 1553. presn6val se je policijski red nji na dobro.
V tem, ko je prejšnji policijski red graščakom dovoljeval
prinašati svoje pridelke le v mesta in trge na pr6daj, smeli
so hoditi sedaj po novem r6du („renovierte Polizei-
ordnung") tudi na Laško.
„Ker smo uvideli, da je, če se trgovstvo tako ovira,
občnemu blagostanju škodljivo in tudi potrjenim starim svo-
boščinam kranjske gospode protivno, zato pojasnujemo, olaj-
šujemo prejšnji policijski red in hočemo, da smejo proddjati
prelatje, plemiči (die Herm vom Adel) in njihovi oskrbniki,
župniki, vikarji, beneficijatje in tudi podložniki naše kranjske
kneževine domače pridelke in dom^ pitano živino, malo in
v61iko, žito, mast, sir, maslo in vsa druga živfla in vse
blago, ki so ga pridelali pri svojih samostanih, graščinah,
hišah, pristavah in kmetijah; domd pri svojih hišah in sta-
novanjih. Ravno tako smejo prodajati tudi les iz svojih
gozdov ter naj jih ne ovira pri tem točka našega imenova-
nega policijskega reda. Nihče jih ne more siliti, naj pripe-
ljejo te pridelke na javne velike in tedenske sejme, vendar
dodajamo dostavek, da ne smejo prekupljevati
niti sami, niti po druzih, ampak naj sezdržujejo
tega popolnoma."
„In ker se je tudi poročalo, da so kranjske kmetije
tako majhne, („dass mehrertheils Huben so eng und schmal"),
da se podložniki ne morejo preživiti razven če tov6rijo in
trgujejo, zato izjavljamo in dovoljujemo najmilostneje, naj
prevažajo imenovani podložniki v naši kranjski kneževini
prosto ne le žito, ampak tudi platno, biikovo sukno, usnje,
med, vosek, olje, predivo, navadno živino, svinje, meso in
drugo blagč, kakor je že stara navada, v našo knežjo gro-
*) Fase. štev. 22. in fasc. Handelschaft.
U
lf)4
*
fijo Gorico in na Laško in privažajo od tam vsakovrstno
vino, sol, olje in vse, kar tam zamenjajo ali jim je treba, da
se ne bodo vračali prazni. Nič jih ne oviraj naš policijski
red. Česar pa ne potrebujejo sami, prodajati smejp zopet
dalje. '^
K sklepu je dostavil cesar še določflo, da smejo ne le
meščanje, ampak tudi podložniki kmetje in delo tuji trgovci
nakupovati povsod po Kranjskem pri prelatih, oskrbnikih,
župnikih itd. desetinsko žito in druge domače desetmske
pridelke. ') [ .
To koncesijo so dobili plemenitaži, ne da- bi dolenje-
avstrijska vl'ada vprašala meščane po njihoVem mnenju. Ple-
menitaži so bržkone podkupili kacega dostojanstvenika na
cesarjevem dvoru; ta je stvar hitro rešil in takisto storil
mestom veliko krivico.
O živahnosti ljubljanskega trgovstva v tem času po-
učuje nas red, po katerem se je v Ljubljani pobirala mit-
nlna od blaga pripeljanega todi skozi. („Ordnung, wie die
Mauth alhier bey gemainer Stat Laibach eingenummen und
abgefordert solle werden." 156 L leta.) •
Od vsakega tovora „beschlagene Ware" pobiralo se je
po 24 šilingov. Da to blago ni bilo prepovedano blago je
umljivo samo ob sebi, sicer bi ne bili mogli napraviti tarifa.
„Beschlagene Ware" pa sonazivali: žefran, poper, korenjček
(Ingwer), muškatove orehe in muškatov cvet, žebice (Ge-
wurznelken), cimetovo skorjo, zlato in srebrno sukho, zlate
in sreberne čevlje, žamet, žido, šamlot, Harras (?), volneno
sukno in „Waidtgam". Od jednega tovora kramarskega blaga
so plačevali trgovci po 4 šilinge ; kramarsko blag6 pa je bilo :
kadilo, mira, špajka, papir, riž, milo, Šiške (Gallus), vitrijol,
gumi, smokve, rožiči, kimelj, vinske jagode, cibebe, maslo,
olje, pomaranče, granatna jabolka, limone in citrone (delal
se je torej razloček), krhlji, solftar, žveplo, svinec, kCci,
sladkor, rum, cin, kufer, vinski kamen, česen, smodnik,
vosek itd.
Sicer smo navedli nekoliko tega blag^ že na drugem
kraji, •*) in sicer iz leta 1039., toda v onem zapisku pogre-
šamo mnogo stvarij, ki se tu navajajo; iz tega smemo mo-
rebiti sklepati, da je trgovstvo za marsikatero reč do leta
1639. že pojenjalo, sicer ne vemo, zakaj bi jo bili izpustili.
i) Fase. štev. 22.
8) Ibid. štev. 213.
8} str. 123.
165
A tudi mnogo domačega blag^ se je pretov6rili in pre-
vozilo skozi Ljubljano; od tega pa se je pobirala nizka mit-
nina, od tovčra kruha in od stara (4 mernikov) pšenice, od
tov6ra soli, od kmetskega sukna in druzega neimenovanega
biagš, le po 1 šiling, ravno toliko od tovora dolenjskega
vina, od soda 2, od povesma ustrojenih (gewarchter) ovčjih
in telečjih k6ž, tudi po 2, od volovske kože po 1 ši-
ling, od gov^, prašiča in vatla platna ravno toliko, od centa
žime po štiri, po V« šilinga se je plačalo od kopiina, koze
in ovce. ')
§. 3. Trgovstvo v 17. stoletji.
Reformacija je malo ne pogoltnila vso pozornost ljub-
ljanskih trgovcev ter jim dala opravka zgolj na verskem
polji. Da bi bili dajan deželni knezi v ti dobi Ljubljanča-
nom kake svoboščine, o tem se ne nahaja nikaclh sledov.
Saj pa tudi skoraj misliti ni, da bi se bili predrznih me-
ščanje, zatopljeni v vročo včrsko borbo s knezom, poprositi
ga kake milosti. Komaj pa se je ljubljanski magistrat po-
katoličanil, stopilo je meščanstvo zopet proti njemu tako
škodljivemu kmetskemu trgovstvu na noge^
Združena so potožila mesta in ž njimi trgi vse kranjske
dežele, da se je nekaj časa sem zavleklo vse meščansko tr-
govstvo na 'kmete, in da trgujejo kmetje brez ozira na „Land-
handfeste", na Maksimilijanov policijski red in brez ozira na
obile o ti stvari razglašene patente. „0d todi", dejali so me-
ščanji, „ta grozna propast mest, ker se nahajata v nekaterih
komaj po dva ali trije meščanje, ki morejo zmagovati dolžne
davke. Bati se je pa, da se stvar še shujša."
Ker so se dosjej še vedno prepirali s kakšnim blagom
sme trgovati meščan in s kakšnim kmet, oziroma plemiči,
katerim je že popravljeni policijski red iz leta 1553. dovo-
ljeval trgovstvo z domačimi pridelki, določil je deželni knez
v generaliju od 23. dn6 decembra leta 1601. kolikor m5či
natanko razloček med blagom, s katerim bodo smeli odslej
trgovati kmetje in s katerim meščanje.
Meščanje so imeli pravico trgovati z naslednjim blagom:
Z vinom, z železom, s sedli, „Zwinzach", z žeblji, s pod-
kovami, s sitknom, s platnom, „Waidtgarn", s kožiihovino,
(rauhes Getill), s kramarskim blagom, z dišavami in s špe-
cerijskim blagom, z ustrčj enimi kožami in z usnjem, „Sa-
Fasc. štev. 213.
166
misch", s klobuki in s čepicami (gemachte Barette), z
malimi in v^licimi n6žmi, s svilnatim blagom, z oljem in z
medom, s kufrom in z medenino, s činom, s pavolo in z
vsem od nje narejenim blagom, s smodnikom, s svincem, s
puškami, s srebernino, z drazimi kamenci, s smokvami, vin-
skimi jagodami, z rižem, solitarjem, z živim srebrom, s ci-
nobrom, z voskom, z vinskim kamnom, z orožjem (Mannsge-
wehr und Waffen), z žveplom, z golunom, z rožiči, z mandeljni,
z milom, s steklom, z usnjem itd.
Kraji pa, ki nimajo tacih t6ž, kakor mesta, torej vsi
kmetje, naj trgujejo samo z žitom in s soljo, ki jo kupujejo
za gotov denar ali jo pa zamenjujejo za svoje domače pri-
delke; dalje smejo^ trgovati z vsakovrstnim vinom, železom,
ki so ga zamenjali za vino, s sirom, z maslom in s preka-
jeno svinino („gemahet Schweinfleisch"), z živino, s kurami,
z jajci, z ribami, z raki, s platnom, z biikovim suknom,
z medom, z voskom, s salom, s solitarjem, z vsakovrstno
obleko narejeno od grobega sukna, s čevlji („ gemachte Stiefel
und Schuhe"), z usnjem, s kčnji in žrebati, s česnom in
čebulo, s cvilhom, z z61jem, s surovim maslom, z mlekom, z
lesenino, z drvami in z lesom za zgradbe, z ogljem, z deska-
mi, z obroči, z r«šeti, s slabo tkanimi plahtami in koči za
konje, s sadjem in z navadno perutnino.
S tem blagom pa so smeli trgovati kmetje le, če so ga
sami pridelali in ne od druzih nakupili; prekupljevanje je
bilo tudi sedaj strogo prepovedano, kajti prekupljevati je
smel jedino trgovec iz mesta. Zagr6zil je nadvojvoda, da
bodo trgovci pobrali kmetu vse prepovedano blag6, ako ga
bodo dobili pri njem. Polovica tega konfiskovanega blaga
pripade vladi, druga polovica pa nekoliko tistemu, ki je tacega
kmeta ovadil, in gosposki, kjer ga bodo zalotili. A kazen je
zagrčzil nadvojvoda tudi gospčskam, ki bi postopale v ti
stvdri proti kmetom premlačno.
Na podlagi tega novega patenta so se lotila mesta z
vso resnobo preprečiti njim tako škodljivo kmetsko trgovstvo.
Kakor o vseh druzih prilikah bili so Ljubljančanje tudi sedaj
najpogumnejši zaščitniki meščanskih pravic. A tudi ta tako od-
ločni ukaz iz leta 1601. ni imel, kakor noben njegovih prednikov,
zaželenega vspeha. Zato so se obrnili Ljubljančanje do vseh
mest in trgov po deželi, naj jih krepko podpirajo v boji proti
plemstvu; kajti, da se ne prepirajo in ne bore s kmeti, spo-
znaU so meščanje že pred stoletji, že v srednjem veku. Ljub-
ljančanje so razposlali vsem mestom okrožnico ter naznanili
ž njo, da so sklenili iz marljivosti („aus tragendem Eifer")
167
in vendar z dovoljenjem vicedomovim, ki se popolnoma
strinja z magistratovimi skrbmi, občen shod vseh kranjskih
mest. Zatorej prosijo sosedna mesta naj pošljejo nekatere
iz svoje srede dn6 2. septembra 1602. leta v Ljubljano, kjer
se bo z vicedomovo pomočj6 posvetovalo o pomočkih, kako
vdušiti to pogubonosno kmetsko trgostvo, kajti tudi vicedom
je pripravljen pomagati mestom, kakor bo v6del in znal.
(Dne 9. avgusta, leta 1602.)
To okrožnico so vsprejela vsa mesta z velikim veseljem
in poslanci so prišli napovedani dan iz Metlike, Radovljice,
Kostanjevice, Kamnika, Krškega in Kranja. - Posvetovali so
se na rotovži in sestavili pritožbo, ki so jo poslali v Gradec.
Plemstvo se je za vse ukaze nadvojvodov tako malo brigalo,
da ni le pokupilo vseh domačih pridelkov, ampak dovolilo
trgovati tudi tujim trgovcem iz Gorice, Trsta in Reke, d^, celo
tujcem iz rimske marke in z Benečanskega, („ja sogar andern
Forestieri aus der romischen Mark und dem venedischen
Gebiet"). Star pšenice je poskočil zaradi tega od 4 gld. 16 kr.
na 7 gld. in pol. Ker je kmet žito svoje lehko doma pro-
dajal, bilo je videti le malokoga na kacem mestnem trgu in
še tisti, ki je prišel, držal je svoje žito tako visoko, da ga
meščan ni mogel kupiti.
V svoji pritožbi, poslani v Gradec, prerokovali so me-
ščanje lakoto, kajti vse žito ^e izvozi v Reko in na Berie-
čansko, vrhu tega sta tudi Koroška in Štajerska zaprli ceste
s Kranskega. Od kod je pričakovati žita, ko so vse graščinske
žitnice izpraznene? ')
Kar so mesta zahtevala, to se jim je dalo. Dn6 23. de-
cembra 1602. leta dobila so nov patent, v katerem se je
zopet blag6 imenovalo, s katerim smejo kmetje trgovati in
s katerim ne. Ta patent ali generale je le ponovitev onega
iz leta 1601.
Seveda je imel tudi ravno tisti vspeh.
Tema dvema patentoma pripomoči do veljave napno
sedaj Ljubljanci vse žile. Leta 1603. pobrali so litijskim tr-
govcem blago, ker niso bili meščanje. Celo nekemu kamni-
škemu meščanu, ki ni mogel svoje meščanske pravice za-
dostno izkazati, ustavili so v Vipavi blago ter ga niso pu-
stili ž njim prej dalje, dokler ni prišlo od kamniškega mest-
nega sodnika pismo, potrjujoče, da je res kamniški meščan.
*) Fase. Geyhanclel.
168
Jednako so storili nekemu trgovcu iz Kamne Gorice, ki
je šel s svojo železnfno proti Krškemu. Celo veliki fužinarji
Buceliniji v Železnikih so morali občutiti, da je obšla Ljub-
Ijance res prav trdna volja spraviti patenta od leta 1601. in
leta 1602. v veljavo.
Dne 20. svečana leta 1609. se je Ljubljancem dovolilo,
da smejo zapoditi vse krošnarje („Kraxentrager") iz Ljub-
ljane ter jih morajo trpeti v mestu le o sejmskih dn6h. Dne
23. aprila je nadvojvoda ta ukaz ponovil, da ne bodo smeli
odslej niti tržaški, niti drugi v Ljubljani ne stalno stanujoči
tuji kramarji, krošnarji in trgovci, ki niso meščanje, kako
blago, naj se že nazivlje tako ali tako, in sicer niti na
drobno niti na deb61o („es sei gleich in minuta oder grossa")
prodajati, izvzemši velike in male sejme (Kirchtag pomenja
o tem času mali, le tri dni trajajoči semenj), ampak morali
bodo v Ljubljano prineseno trgovsko blagč tekom treh dnij
ponuditi ljubljanskim meščanom; zatem šele ga bodo smeli
prodajati, tudi tujcem in nemeščanom, ako ga pa v osmih
dn6h ne bodo spečali, smeh se ne bodo v Ljubljani delj za-
drževati, ampak podati se ž njim dalje. Prepovedano je bilo
tem tujcem škoditi ljubljansko trgovstvo s tem, da bi skle-
pali s tujimi všlikotržci pogodbe. (Dn6 23. aprila 1609.)
Ne moremo reči, da ne bi bili napeli Ljubljančanje vseh
žil za svoje trgovstvo ter se ne prizadevali, da vdušš kmetsko
trgovstvo. A tudi prijatelji kmetskega trgovstva niso miro-
vali. Leta 1604. izprosili so bržkone v6hkofužinarji Bucelini
v Železnikih od Ferdinanda 11. ukaz, da ne smejo delati ovir
nobenemu tistih trgovcev, ki so že v prejšnjih časih trgovali
z železom, z žeblji in z drugo železnmo, in to vkljub patentu,
ki so ga Ljubljačanje dobili dve leti poprej. Leta 1609. je
razglasil vicedom, da v policijskem r6du železo ni omenjeno,
torej je ž njim trgovati dovoljeno.
Tri leta potem srečamo se z odposlaniki ljubljanskimi
zopet v Gradci pri vladi. Moledovali so znova za odpravo
kmetskega trgovstva. Ob jednem je poslal ljubljanski ma-
gistrat nekemu uradniku v graški vladni pisarni „lep kos
platna", da bi se tem gorkeje potegnil za ljubljanske stvari.
Leta 1618. (13. dn6 januvarja) je došel od Ferdinanda 11.
nov dekret v Ljubljano, iz katerega posnemamo, da seje predrz-
nilo 16po število kranjskih kmetov, zlasti okoli Cerkelj, Ljub-
ljano, Kamnika, Loke in vrhu tega še po druzih krajih po
Gorenjskem in Dolenjskem trgovati s prepovedanim bukovim
suknom, prinašati ga na male sejme, napravljati nove sejme.
16«
trgovati cel6 v Linec, s katerim so bili Ljubljančanje že od
nekdaj v tesni trgovski zvezi, in tudi sicer škodovati me-
ščansko trgovstvo in meščansk obrt. To je cesar hotel od-
praviti in ukazal deželni gosposki s takimi ljudmi postopati,
kakor s tihotapci („Contrabandirer").
Nekaj tednov potem (dn6 3. svečana leta 1618.) pono-
vil je cesar proti kmetskemu trgovstvu naperjen patent od
leta 1601. A nekaj osvetljuje prav dobro nazore 17. sto-
letja, kar se tiče knežje in cesArske oblasti. Proti primerni
plači je oddajal namreč deželni knez oprostilna pisma tudi
za nemeščane; ž njimi so mogli trgovati, kakor meščanje
sami.
Da pa se bodo plemenitaži za vse te ukaze in prep6-
vedi kaj zmenili, bilo je tem menj pričakovati, ker je nastal
v habsburški rodovini sami poguben razpor ter je slučajno
isti čas zaplapolala plamen (ca tridesetletne vojske.
Da bi jih dežšlni knezi podpirali, na to se ljubljanski
trgovci pri tacih razmerah niso mogli zanašati. Če pa sicer
po deželi ni bilo moči spraviti cesarskih patentov v veljavo,
trudili so se meščanje vsaj po mestih in njihovi okolici po-
skrbeti za to.
V ta namen so se sešli dn^ 24. marcija 1620. leta zo-
pet zastopniki vseh mest po Kranjskem na rotovži v Ljub-
ljani, zdelali načrt in se zavezali ravnati se strogo po njem.
Sklenili so:
1. Vsi, tekom stoletij od nadvojvod in cesarja proti
kmetskemu trgovstvu izdani patenti naj se ne razglasijo le
z bobnom po vseh ulicah, ampak naj se oznanjajo tudi z
vseh prfžnic.
2. Predm6ščanje naj se preselijo v mesto ter naj no-
sijo z meščani vred mestne teže.
3. V Ljubljani naj imenujejo za navadni čas dva, za
sejme pa štiri nadzornike na trgu (Marktaufseher). Njihovo
plačilo naj bo teklo iz kaznij.
4. Za „kontraband" naj se zmatra vse tisto blago, ki
so ga pokupili kmetje in nemeščanje in ga prinašajo ali v
mesto, ali ga spečavajo v laške dežele, ali pa ga vozijo od
tam. Izvzeto jo le vino, žito, sol in drugo v cesarskih pa-
tentih že izvzeto blago. Kmetsko trgovstvo je, če kupčujejo
tuji trgovci, laški ali drugi, po vaseh in farovžih, okoli cerkvsL
o zgodiščih, od kmetov platno, bukovo sukno, m6d, češplje,
sita, kruh in druge jednake pridelke. Tiste deželne gosposke
170
in tisti graščaki, na katerih svetu bodo take ljudi zalotili,
naj ne odrek6 meščanom svoje pom6či, da bodo take trgovce
mogli kaznovati, kakor zaslužijo.
A ravno ta točka je bila, ob kateri so se odslšj rušili
vsi napori meščanov. Toliko nespametna gospoda po kmetih
niti plemenita, niti duhovska, pač ni mogla biti, da bi po-
dila tujega trgovca od sebe, človeka, ki je jedini za primerno
dobro ceno kupoval njeno blago. :
To so meščanje dobro čutili tudi sami, zato so poudar-
jali, da se bodo vestno ozirali na „Landhandfeste", cesarsko
pismo, s katerim je podelil cesar ali pa potrdil že stare pra-
vice plemičev in duhovščine. Med drugimi važnimi fcčkami
te „Landhandfeste" se je nahajala tudi določba, ki je dovo-
ljevala gospodi in njihovim podložnikom izvažati na Laško
vse, kar so pridelali doma na svojih graščinah in pristavah,
bodisi pot-em, kar že koli hoče žito, vino, platno itd. Le
prekupljevanje, to je nakup raznega blaga, s katerim bi po-
tem kdo trgoval iz dobičkarije, to pa je bilo strogo prepo-
vedano. Pr^kupcem so razglasila mesta tudi tiste trgovce,
ki so živeli v predmestjih, ne bili meščanje, z meščani vred
ne nosili mestnih tež, vendar pa kupovali in prodajali naj-
različnejše blago. Zbrar>a mesta so zažugala, da bodo tudi
tem ljudem pobrala njihovo nakupljeno blag6, če bi prišli ž
njim na trg.
Kar se tiče Bucelinov iz Jesenic in fužin v Želez-
nikih, Kropi, Tržiču in druzih krajih, kjer so doslej trgo-
vali z železom, z jeklom in z žeblji, sklenili so „ zaradi ne-
katerih uzrokov" še malo počakati ter jim dovoljiti, da bodo
prosto prepeljavali svoje blag6 skozi " Ljubljano in druga
mesta, vendar pa se naj jim namigne, da jim bodo meščanje,
naslanjajoči se na obilico cesarskih patentov proti kmet-
skemu trgovstvu morebiti to kmalu ustavili in jih prisili do
tega, da bodo morali ali ponuditi svoje zdelke najprej mešča-
nom, ali pa plačati neprimerno visok „transito", pristojbino,
da bo smelo njihovo blago dalje. Če bi se pa tega branili,
naj bodo naznanili to nadzorniki trgov magistratu ter po-
čakali, kaj bode ukrenil.
Z žitom naj se ravna odslej po starem običaji, to se
pravi: dokler bo visela tržna zastavica na rotovži, ne sme
kupiti noben kmet, noben tujec, niti zrna žita; ko pa jo
bodo doli vzeli in spravili, naj kupi največ dva stara (8 mer-
nikov); le ko bi ga potreboval za s6tev, kupiti ga sme več,
a poprej se mora izkazati, da ga potrebuje res zato in da
••
171
ne bo dalje ž njim trgoval. Če bi kmetje žita, ki so ga pri-
nesli na trg, ne mogli prodati, spraviti naj ga bodo dali. v
mestno skladišče, a žitomerci (Getreidemesser) naj se pri
tem pazijo, da kmetov z mero ne bodo goljufali. „Da bo
videl tudi kmet dober izgled, zato ne bo smel odslej noben
meščan uhajati iz mesta na kmete kupovat žito ali platno,
ali sicer kako drugo trgovsko blago. Jedino dovoljeno naj
bo, kmetom posojati denar, če bi ga zahtevali, vendar pa
morajo kmetje potem blagč, za katero so se pobotali pripe-
ljati sami v mesto, da ne bi zgubilo mesto svojih pristojbin
(Gefalle). Meščani, ki se bodo proti jedni ali drugi teh to-
ček pregrešili, kaznoval bo magistrat, kolikor največ mogoče
strogo.
Nihče ne more zanikavati, da so se meščanje znali po-
tegniti za svoje blagostanje.
A ko so se dne 6. avgusta istega leta sešli zopet za-
stopniki šestih mest, da se posvetujejo, kako se izpolnujejo
trgovski sklepi, prišle so čudne stvari na dan. Zvedeli so,
da se jih meščanje samf ne drže ter da postopajo, kakor se
njim ljubi, Kranjci in Kamničanje so hodili še odslej dalje
na kmete blago kupovat, kakor so bili vajeni poprej. Zato,
kar so z druzimi mesti vred dne 24. marcija sklenili,
brigal se ni skoraj nihče, ako je to svetoval njegov dobiček.
Ljubljanski župan je bil prisiljen izraziti se: „Če mi sami ne
bomo med seboj jedini, če se bomo sami med seboj pričkali
in se upirali svojim sklepom, pojde vsa stvar rakovo pot."
Potrdili so znova prejšnje sklepe in zabičili vsem me-
ščanom, naj jih izpolnujejo z največjo natančnostjo in stro-
gostjo. Tistim, ki bodo tem sklepom nasproti ravnali, za-
žugali so, da jih bodo pehnili iz meščanske zveze. Posebno
živo so naprtili to Tržičanom in Litijcem, ki so v tem pač
dokazali, da ima njihov trg tudi meščanske pravice.
Taki shodi, v katerih so se cule vedno iste pritožbe
meščanov, ponovljali so se zopet leta 1622. in 1628. Zopet
so sestavili meščanje pritožbo do cesarja; ta jim je rad
ustregel ter izdal zopet nove patente proti kmetskemu tr-
govstvu. Vtisa pa ni napravil seveda nobeden. Mesta niso
imela moči, privesti cesarsko besedo do veljave, cesar sam
pa je imel preveč posla, da bi mogel posoditi meščanom
svojo moč.
Toda koristen in važen pa je bil za Ljubljano privilegij
iz leta 1628. dn6 12. marcija. V Ljubljani se je doslej sej-
movalo po petkrat v letu, a razven jednega štirinajstdnev-
172
nega sejma o sv. Elizabeti trajali so sejmi le po tri dni. Ce-
sar Ferdinand H. je naklonil Ljubljančanom milost, da
smeta dva teh sejmov in sicer tisti, ki so ga obhajali dotlej
v nedeljo „Quasimodogeniti" in ki ga je cesar dal prestaviti
na prvi majnik, in pa sejm sv. Elizabete, trajati vsak po
štirinajst dnij. Kar se tiče 6nih treh sejmov, namreč sejma
o sv. Pavlu, sejma o sv. Petru in Pavlu in sejma o Križih,
ostane pa pri starem.
V homatijah tridesetletne vojske so umolknile tožbe
meščanov, utihnile sicer ne v domovini, a med ropotom b5j-
nega orožja jih cesarska vlada ni mogla slišati. Opraviti je
imela z drugimi važnejšimi rečmi preveč. Skoraj do konca
tridesetletne vojske ne čujemo niti o jedni pritožbi. A ko
se je nagibala ta nesrečna vojska svojemu koncu, ko je jel
po malem pojemati bojni hrum, sešli so se leta 1646. zastop-
niki mest zopet v Ljubljani na rotovži. Čuditi se jim mo-
ramo, da jim vkljub tolikim prevaram, vkljub temu, da so
videli, da se nihče ne briga za njihove ukrepe, vendar srce
ni upAlo. Upali so še vedno, pričakovali še vedno, da se
bodo stvari ptesukale na bolje. Najpametnejši med vsemi
so bili pač Novomeščanje, kajti onf so bili jedini prepričani,
da so vsi njihovi napori ničevni. Po Ljubljančanih k shodu
v Ljubljano povabljeni, odgovorili so jim, da so tako ubožali
in so tako na slabem, da se ne morejo shoda udeležiti.
Vendar so v Ljubljani zborovali tudi brez njih, kar sklepam
po tem, da so meščanski poslanci prinesli iz Gradca nov
patent proti kmetskemu trgovstvu.
Da ne bi svojih čestitih bralcev z razmotrivanjem jedne
in iste stvari utrudili, zato hočemo le na kratko omenjati, da
je izšlo tekom 17. in v prvih letih 18. stoletja še mnogo ta-
cih patentov, n. pr. leta 1650., 1660., 1661., 1691., 1692.,
1697., 1703., 1715., 1717., 1718., 1721., 1725. itd. Vspeha ni
imel niti jeden in meščanje bi bili lehko spoznali, da me-
čejo le denar v vodo, kajti vsak patent je stal mnogo de-
narja, moledovanja in klečeplazenja okoli uradnikov v
Gradci.
Škoda, da se je izgubil izkazek, s katerimi stvarmi se
jo pečalo leta 1698. kranjsko trgovstvo, odkod prihaja blago,
ali se zdelava domA in če to ne, kam hodijo trgovci največ
p6nje, katero blag6 privažajo v deželo, katero iz dežele, po
katerem se največkrat povprašuje in katerega najbolj manjka.
Takšen izkazek je ukazal cesar Ljubljancem sestaviti in sve-
tovati, po kateri poti bi se dalo blagč, katerega ima dežela
173
v obflici, hitreje spečavati, kakor doslej, narobe pa tudi, kako
bi bilo m6či blag6, po katerem so najbolj vpraševali, v večji
množici privažati v deželo. Cesar bi bil rad všdel, zakaj
nima Kranjska tovoren za zlate in sreberne zdelke, za svi-
lene in pavdinate trakčve, čfpke, nogovice, obrobke in druge
jednake zdelke. Kake privilegije bi moral dati trgovskemu
stšjiu, da bi se zaradi njih popšla ta stroka, obrta. Od-
govor tem cesarskim vprašanjem bi bila jasna podoba tr-
govstva in industrije konec 17. stoletja, toda ni ga najti,
bodisi, da ga Ljubljanci niso zdelali, bodisi, da se je izgubil. ')
§. 4. Trgovstvo v 18. stoletji.
Z 18. stoletjem prestopimo v novo dčbo meščanskega
trgovstva. Ko so vzeli leta 1726. Ljubljančanje laškim pod-
ložnikom 27 tovorov platna, namenjenega na Laško in vred-
nega 4000 goldinarjev, nakopali so si le sitnosti na glavo
ter ga morali dati nazaj. Ko bi bili mogli, spečali bi ga bili
v Ljubljano, a ker se to nikakor ni dalo^ hraniti so ga mo-
rali dati v Loki. Bog v6di po kacih homatijah pa so dobili
briženski (loški) kajžarji od dežšlnih odbornikov (Verordnete)
pisanje, po katerem jim je moral dati loški oskrbnik pri njem
shranjeno platno nazaj. Zgodilo se je to proti dogovoru z
masti, da mora ostati namreč platno shranjeno, dokler ne bo
o ti stvari odločil cesar sam. Meščanje so pričakovali, da
bode njihova prošnja ugodno rešena, kajti obljubili so polo-
vico platna cesarski blagajnici.
Kmalii zatem so vzeli meščanje Ločanom zopet 54 to-
vorov platna. Tudi to pot niso opravili ničesa; vrhu tega
so pa ž61i za svoje postopanje celo sramoto, kajti loški pod-
ložnifci so pridrli od vseh krajev skupaj, vzeli meščanom in
biričem platno ter ga privoli dom6v „mit hoohster Glori und
Triumph".
A to jih š,e ni oplašilo. Bili so sila vstrajni; kmalu
potem so vzeli ravno tistim kmetskim trgovcem jeden tovor
usnja, 50 parov konjskih uzd, samokresov, 15 dolgih pušek
in jeden tpvor srpgv in kos^ ; a loški oskrbnik je udaril s
svojimi ljudmi za meščanskimi biriči, odvzel jim konfisko-
vano blag6 ter ga vrnil „ tihotapcem" (kmetsko trgovce so nam-
reč meščanje nazivali vedno le „tihotapce"). Vrhu tega pa je
še ukazal ljubljanskim nadzornikom, naj se za Boga več ne
prikažejo na loških tleh.
*) Fase. Geyhandel.
174
Kaj je pomagal Ljubljančanom patent iz leta 1725., ki
je prepovedal kmetskim trgovcem prodajati in kupovati
cel6 mnogo tacega blagjl, ki jim je bilo prej dovoljeno. Ljub-
Ijančanje so se tega patenta zastonj veselili. Prtvarani so pi-
sali cesarju, kako škodljivo je kmetsko trgovstvo ne le me-
stom, ampak tudi kmetom samim, kajti
1. bodo šla kmalu vsa mesta pod zlč;
2. kmetje popuščajo svoja zemljišča; zaradi tega trp^
škodo plemenitaži in stanovi, in dosledno tudi vsa občna
blaginja, ker neobdelano polje sedaj ne prinaša ničesa;
3. prej so vedno prihajali tujci v Ljubljano, kupovali so
v mestu platno ter prinašali gotov denar v deželo; dobiček
so imeli od tega meščanje* in kmetje. Sedaj pa, ko hodi
kmet, ki ne* razume ničesa, sam po trgovstvu, ostaja ves
dobiček v veliko škodo občnega blagostanja na poti, kajti
benečanski podložniki in trgovci dogovarjajo se zaradi cene,
dado neizvežbanega kmeta čakati, dokler- se ne podaja v
krčme. Tedaj hodijo benečanski trgovci za njim in kupijo
blag6 od njega. Da ne bi ga mu bilo treba peljati nazaj,
prodaja ga kmet za jako nizko ceno, kar škoduje plemičem
in meščanom.
Toda plemiči so bili ravno nasprotnih mislij ter se jeli
vedno odločneje potezati za kmeta in njegovo trgovstvo. De-
jali so, če bi se morali kmetje res ravnati po cesarskih pa-
tentih, ne vedeli bi kmalu ob čem naj živ6 ter bi morali iti
iz dežele. Tem potem bi izgubili plemiči svoje podložnike,
njihova zemljišča bi ne prinašala ničesa, davke pa bi morali
plačevati vkljub temu. Neizogibno bi bilo, da bi šla vsa
dežela pod zl6. Kakšna grozna izguba bi bila to za deželo,
posname se pač lehko iz tega, da so utržili kmetje tekom
jednega leta samo za platno čez pol milijona goldinarjev.
Ali naj pripade to tako živahno trgovstvo res jedino mestom
ter naj v nepopisno škodo vse dežele popolnoma preneha?
To je tako rekoč jedino trgovsko blago, ki nosi denar v de-
želo. Če kmet s platnom ne bi smel trgovati, moral bi surov
lan in surove konoplje izvažati, iz dežele na Benečansko,
tisoče Ijudij bi izgubilo pri tem svoj kruh in tudi cesarski
dohodki bi trpeli v letu najmenj 12.000 goldinarjev škode.
Mesto da bi se trgovstvo povzdignilo, zaspalo bi popolnoma.
Meščanje bi bili imeli boljše stanje, da niso tudi na
cesarskem dvoru začenjali zaradi dosedanjega trgovstva iz-
preminjati mislij. Poleg tega, da se je potezal cesar Karol VI.
za to, da bi zadobila njegova pragmatična sankcija veljavo
175
pri vseh evropskih oblasteh, ni je bilo morebiti njemu
ljubše misli, kakor oprostiti trgovstvo od tedanjih sp6n ter
mu odpreti prostejše gibanje dom^ in na tujem. To jo že
dokazal leta 1717. razglašeni patent, v katerem veje že svo-
bodnejši trgovski duh.
Pri tacih razmerah si mesta niso mogla obetati naj-
boljšega vspeha.
Z ozirom na patent od leta 1717. jeli so tudi 'stanovi
čvrsteje postopati. „Kmetsko trgovstvo" je prišlo tudi v de-
želnemu zboru v razgovor in stanOvi so sklenili cesarja pro-
siti, naj bi bilo kmetom dovoljeno- izvažati in prodajati ne
le žito, ampak tudi platno, svinfno in drugo blago na Go-
riško in Laško, kakor je bilo to navadno že od starodavnih
časov. Po zimi, ko ni na polji dela, zamore kmet s svojim
blagom (s skorpijonovim oljem in „Fatschen") iti na tuje
ter prinesti od tod obilo denarja domov.
„Trgovsko vojsko" bili sta ob6 stranki, meščanska in
plemenitaška, s tako vstrajnostjo, kakor bi o ti stvari ne bili
izgovorili še nikdar nobene besede ne. Da se konča, ukazal je
cesar, naj pošljeta stranki svoje zastopnike v Gradec, kjer
naj se pred komisijo, sestavljeno iz grofa Josipa Lewenberga,
grofa Filipa Ivana Galbkouena, Ivana Adama Feliksa pl.
Mainersperga in Petra Lukrecija pl. Apostla ll.dn6 majnika
leta 1731., dožene stvar do zaželenega vspeha. Toda šele '
15. dne julija leta 1733. napovedal se je za to stvar dan ob jed-
nem s konferenco o mejnih trdnjavah. Plemenitaži so poslali
gori grofa Barbo, meščanje ljubljanskega župana Christiana
in mestnega očeta Rejo.
Ta z veliko duhovitostjo na ob6h stran6h vršeča se
diskurzija zaznamenuje poslednji napor meščanov, rešiti in
braniti že na pol izgubljeno stališče.
Meščanje so izjavili svoje pritožbe v sedmih točkah, ki
so bile naperjene zlasti proti živahnemu trgovstvu s platnom,
sicer pa tudi proti vsemu druzemu, s čimer je trgoval kmet.
a) Odgovor grofa Danijela Barba 24. dni julija na pritožbe meščanov
od 15, dni julija.
Grof Barbo je pobijal v dolgem duhovitem, poleg tega
pa tudi premetenem in zvitem govoru trditve in zahteve
meščanov ter dokazoval, kako so se obešali meščanje že
tristo let nadvojvodom in cesarjem o vsaki priliki na vrat,
molšdovaU cesarsko vlado in nadlegovali dežšlno gosp6sko.
176
•
Pred njimi ni imel mirti že Albreht III. ne, potem cesar
Friderik in Maksimilijan, ki so vsi pustili, zaslišavši tudi
stanove, stvar pri miru. Cesarja Ferdinanda I. so pač pri-
pravili meščanje do tega, da je v svojem leta 1552. objav-
ljenem policijskem redu prepovedal vse kmetsko trgovstvo
na Kranjskem. Toda, ko so ga poučili stančvi o nasprot-
nem, izpremenil je leta 1553. ta svoj ukaz v tako zvanem
popravljenem policijskem ršdu ter kmetsko trgovstvo zopet
dovolil. Komaj pa je prevzel nadvojvoda Karol vladanje av-
strijskih dežel, moledovali so ga meščanje znova s prošnjami,
naj kmetsko trgovstvo prepovš ; ker ni bil dobro poučen, iz-
polnil je mestom njihovo željo. Na to pa so pokazali sta-
n6vi popravljeni policijski red od leta 1553. ter dokazali, da
je kmetsko trgovstvo dovoljeno, in leta 1568. je nadvojvoda
res pritrdil njihovi zahtevi. Pri tem je ostalo do leta 1604.
Ko je vladal nadvojvoda Ferdinand, ponovili so meščanje
prošnje svoje, a vicedom Cobenzl jim je njihovo prošnjo od-
bil in 30. dn6 novembra leta 1604. jih je nadvojvoda sam, ker
se niso marali držati prvega (vicedomovega) ukrepa, prav
resno posvaril. Leta 1612. prosili so trgovci sami stanove,
naj odpravijo kmetsko trgovstvo, toda odbili so jim njihovo
prošnjo, češ, da bi bilo to proti deželskim svoboščinam. Za-
radi tega so se obračali trgovci večkrat zap6red do knezo-
vega dvora, toda leta 1616. zavrnila jih je vlada za delj časa.
Do leta 1661. imela je deželna gospčska pred njimi mir, a
komaj zagledajo meščanje cesarja Leopolda L na prestolu,
vložš zopet svoje prošnje, ali zopet jih je vicedom zavrnil.
Do leta 1721. udali so se v neizogibno usodo; kadar
brž pa začujejo, da se je to leto na Štajerskem prepovedalo
kmetsko trgovstvo, prosijo za jednako prep6ved tudi za
Kranjsko. Njihovi prošnji se je sicer ustreglo, vendar pa-
tentu se je pridš/l dostavek: „ kolikor to ne nasprotuje de-
Ž61skim svoboščinam."
Iz vsega tega je sklepal grof Barbo, da so smeli ostali
trije stančvi po deželi od starodavnih časov prosto trgovati,
da je bilo to trgovstvo od leta 1513. dalje cel6 „lex scripta,
in da upa, da bo ostalo še dalje tako, ker stančvi te svoje
pravice niso izgubili še nikdar.
V svoji pritožbi, ki so jo vložili proti dež61ni gospčski,
trdili so meščanje, da je prvi smoter vsake dobre in prav
urejene države: občni blagor. Grof Barbo je odgovoril me-
ščanom, da so mu te besede vzeli prav iz srca, a ta lepi
izrek veljaj res za vso deželo, ne pa za posamezne privatne
osebe. Treba je pomisliti, da prinaša trgovstvo s platnom
nt
vsako leto najmenj po 500.000 goldinarjev v deželo; ta de-
nar se razdeli na več tisoč Ijudij; z zasebnim trgovstvom,
kakeršnega si žel6 meščanje, obogati pa le nekoliko Ijudij.
Ko se je razglasil leta 1717. takozvani „komercij", stčrill so
kmetje za razvitek trgovstva primeroma jako veliko ; poprav-
ljali so, krvav p6t pot^č („mit blutigem Schweisse"), ceste
po vsi deželi in cel6 po tacih krajih, kjer bi jih morala po-
pravljati mesta. Meščanski trgovci pa niso storili ničesa, dr-
žali so roke navskriž. Če bi kmetu prepovedali trgovstvo,
ubožal bi popolnoma in dežela bi opustela ter bila ledina.
Trgovstva s platnom trgovci ne morejo prevzeti v svoje roke;
priznali so to sami in sicer vodji komercija, grofu Wagen-
spergu. Če bi se ravnalo po njihovih željah, pojenjalo bi to
trgovstvo popolnoma, ne prihajalo bi nič denarja v deželo,
kmet bi moral trpeti revo, erš^r pa vsako leto nekaj tisočakov
škode.
V tretji točki svojih pritožeb so javkali meščanje, da
se mesta ne morejo več povzdigniti, ravno zaradi kmet-
skega trgovstva ne.
Grof Barbo je prijel mesta takoj za besedo, rekši jim,
da so v prejšnjih časih torej vendar cvela, in sicer
razven kmetskega trgovstva, ki so se ga mesta tolikokrat
lotila, da bi ga odpravila, ali vselej zastonj. Ker so cvela
poleg njega, torej jim kmetsko trgovstvo ni škodilo in jim
ne škoduje tudi sedaj ne, kar dokazuje mesto Ljubljana, ki
ni bila še nikoU tako cvetoča, kakor ravno takrat (leta 1733.)
Da si nekateri trgovci res ne morejo opomoči, pripisovati je
pač temu, da delajo in trgujejo s tujim denarjem. Sicer pa
si tudi rokodelci ne morejo pomagati kvišku; a gospod ljub-
ljanski župan vendar ne bode trdil, da je temu uzrok kmetsko
trgovstvo, ki nima z rokodelci do malega ničesa opraviti. Uzrok
temu je nekaj druzega, slabo urejena policija (ta izraz je
imel takrat drug pomen, kakor dandanes, razumeti je pod
njim na tem kraji le nadzorovanje vsega rokodelstva), mo-
nopoli in večni prepir med posameznimi rokodelci, previsoki
davki in previsoke mestne teže in mnogo druzih, družbi in
občnemu blagostanju škodljivih slučajev.
Peta točka je bila naperjena proti tujim trgovcem, ka-
terim so plemenitaži dovoljevali, da so prihajali v deželo ter
nakupovali raznovrstno blagč, zlasti lan. in ga vozili iz de-
žele. Po grofa Barba nazoru pa so bili tudi ti ljudje de-
želi bolj v korist, nego v škodo, kajti kmet popr^de vendar
le sarao toliko prediva, kolikor ga inore in mu pripušča čas.
1% '
178
Pritožbo pa, da kmetje ne obdeljujejo svojega polja in
zavoljo tega tudi ne morejo zmagovati davkov, odbil je grof
Barbo kratko,, rekoč, da ni res.
- Ravno tako je storil pri šesti točki, češ, da tuji trgovci
in kmetje ne plačujejo tako vestno cestnin in mitnin, kakor
meščanje. Grof je dejal, da kmetov denar plača ravno to-
liko, kakor meščanski, in tisti ljudje, ki so plačevani za ta
svoj posel, ved6 ga od kmeta ravno tako dobiti, kakor od
meščana.
Pritožbe svoje so končali meščanje s sedmo točko in z
vsklikom, da je kmetsko trgovstvo prava kuga vsake dobro
urejene države. Grof Barbo je zavrnil mesta z izjavo, da bi
se kmetsko trgovstvo meščanom nikakor ne zdela tako velika
kuga, ko bi ga mogli oni dobiti v svojo pest in ga izpremeniti
v samotrštvo (Monopol). Brez kmetskega trgovstva bi se
država nikakor ne mogla vzdrževati in bi se morala udušiti
v meščanskem samotrštvu, a to samotrštvo so prepovedali
Habsburžanje že leta 1544. in leta 1577. dobro vedčč, da to
je prava kuga.
Svoj zanimivi in dolgi govor, ki ga moremo podati
svojim čitateljem le močno okrajšanega, končal je grof Barbo
rekoč :
„ Menim, da sem dokazal, da bi morala država v samo-
trštvu poginiti in da mestom ni do tega, zadosti preskrbo-
vati občinstvo z blagom, ampak zgolj do tega, da bi dobili
vse trgovstvo v svoje kremplje („unter ihre Klauen") ter
mogli prodajati in ceniti stvari, kakor volkovi, in kako bi
pehnili ubozega kmeta v največjo revo, et ea est pestiš status
politici = in to je kuga občnega blagostanja. Da je temu
res tako, dokazali so s tem, ker so prosili deželni odbor, naj
se V3e stvari nosijo le njim na prodaj."
Zavoljo tega prosi grof Barbo v sklepu govora svojega,
naj cesarska komisija kranjska mesta z njihovo prošnjo
odbije.
b) Ljubljanski župan proti grofuBarbu 24, dni julija,
A ravno tako gorko, kakor grof Barbo za plemenitaže,
potegnil se jo ljubljanski župan za meščane in se pokazal
grofu Barbu jednako bistroumnega zaščitnika meščanskih
zahtev. Svoj govor je pričel z vzdihom, za katerega mi v
denašnjem času nimamo več razuma. Dejal je, da kmet ni
več zadovoljen s poklicem, ki ga mu je dal Bog in katerega
179
so oblagod^rili cesdrji z raznimi svoboščinami; on popušča
svoje polje ter se je ves udal prodajanju po hišah („herum-
hausieren"); kmet prodaja in kupuje brez razločka vse, že-
lezo, jeklo, žeblje, svinec, olje, platno, sukno, volno, volovske
kože, orožje, špecerijsko blago, mandeljne, riž itd. in vsako-
vrstno svileno in drugo blagč. To učf vsakdanja izkušnja.
Leta 1725. so našli pri kmetih 27 tovorov platna, 50 parov
konjskih uzd, 50 parov samokresov za zapds, 15 pušek, tovor
grope (Pfundleder), tovor kosa, tovor srpčv in takoj zatem
zopet 54 tovorov najrazličnejšega in kmetom prepovedanega
blaga. Loški oskrbnik pa je dal biričem, ki so jih poslali
trgovci nalašč za kmeti, to blago vzeti s silo in je zagotovil
s tem loškim kmetom trgovstvo z orožjem v tuje dežele
popolnoma. Ravno tako je spodil zasramujš tudi fužinski
oskrbnik v Beli Peči (Verwalter von Weissenfels) mestne bi-
riče, ki so ga prosili, naj jim pomaga uloviti tihotapce.
V svojih vaseh imajo kmetje redne tržne dni, kakor bi
bili meščanje, in prihaja jih na te sejme toliko, da se biriči
ne upajo pokazati med njimi. V Sčdražici na priliko pridere
vsak teden na sejm sila velika množica kmetov in tujih
trgovcev. Gospoda vidi sicer vse to, a ne gane niti prsta,
vkljub temu, da je dolžna vsled patenta iz leta 1725. tako
trgovanje zaprečiti. D^, cel6 sama je vmes ter sili svoje
podložnike, žugaje jim z čstro kaznijo, prodajati domače pri-
delke le nji s^mi po jako nizki ceni, ko je vendar vse tr-
govstvo dovoljeno jedino meščanom, ki so ozidje domovine,
branijo o vojskinih časih vso deželo (Land und Leute), pla-
čujejo velike davke ter jim je živeti zaradi poklica svojega
zgolj o trgovstvu in rediti sebe in rodovine svoje, toda ves
dobiček odtegujejo jim ti kmetski trgovci in celo tuji Kar-
nelci, ki ne stanujejo stalno v deželi in ne nosijo ž njo
nobenih tež. Koliko izgubo trpi meščanstvo že pri samem
trgovstvu s platnom, posname se lehko iz ogromne vsote
500.000 gld., če je sicer resnična, in resnična mora biti, ker
jo je grof Barbo sam izgovoril. Združenje kmetov in tujih
trgovcev pač ni druzega, kakor prava „levja zadruga" (so-
cietas leonina).
Da mora privesti takšno kmetsko trgovstvo s seboj ne-
izogibno pogubo mest in trgov in največjo škodo cesar-
skemu eraru, spoznal je že cesar Friderik ter ga iz svojega
nagiba leta 1491. prepovedal, gospodi pa ukazal o vsaki pri-
liki priskočiti meščanom na pomoč, ko bodo nameravali od-
vzemati kmetom tš^ko blago. \
13*
180
Kakor grof Barbo za kmete, oziroma plemiče, ravno
tako je sklepal župan iz vseh patentov za meščane, da je
trgovstvo le njim dovoljeno. Dejal je, da so Habsburžanje
meščanom vedno branili. njihove trgovske pravice, da pa se
je gospoda vedno trudila, za hrbtom in po krivi poti dos6či,
kar se ni dalo po pravici in naravnost (aperto Marte). Od
tega neče odjenjati tudi sedaj ne in vidi se, kakor bi na
Kranjskem kmetov ne bilo treba. Komur se ljubi, ta po-
pusti zemljišče svoje ali ga zastavi, da s tem denarjem po-
tem trguje, potuje z deželnimi pridelki na tuje in ker jih ne
more in ne um6 prodati takoj, zapravlja denar, zadolžuje se
in je naposled prisiljen prodati svoje blago po vsaki ceni.
Največ se jih vrne domov brez blaga in s prazno mošno, da
ne more potem obdelovati svojega poljš, in opravljati gospo-
darstva, ali kar je še slabše, da prinaša v deželo slabo in
prepovedano blago, n. pr. svileno in drugo robo, ki jo pro-
daja potem na drobno, in to zato, da se mu ne more njegova
sleparija takoj dokazati. Dobiček od tega ima samč tujec;
nevešči kmetje prodajajo na upanje, ali pa posojujejo celo
tujcem gotov denar in tem potem so se zadolžili za več,
kakor 120.000 cekinov v zlatu, ki jih ne bodo izterjali iz
tujcev^ nikdar.
Češ, da trguje po kmetski, slepari Karnelec križem po
deželi, prinaša prepovedano blago v deželo, v tem ko kroš-
njarijo doma njegova žena in njegovi otroci s kranjskim
blagom.
Na Gorenjskem je vas Stražišče, kjer stanujejo sami
pfettncirji ter se pečajo s tem trgovstvom, ne da bi jih zadelo
najmanjše tako breme, kakeršno teži meščane. Po trgovstvu
s platnom se je vas razširila toliko, da je v pol ure ne pre-
jezdite. A pri tem zanemarjajo kmetje zemljišča, ne ker so
kmetije premajhne, ampak zato, ker je kmet len in rajši
slabo je, da mu le ni treba delati in da more krošnjdriti
po svetu okoli; torej pa je tudi v graščini Šrajbarskega
Turna (Thurn am Hardt), kjer je ravnina in polje in so gozdi
in vinogradi tako lepi, nad sedemdeset kmetij popolnoma
zapuščenih.
Zato je dejal že Aristotel in so rekali najimenitnejši
politiki, da kmeta ne smeš pustiti z njegovega zemljišča.
Osnova vsacega državnega življenja zahteva že, da so neka-
teri kmetovalci, drugi trgovci, drugi zopet, da vladajo ; nikdar
pa ta ne pos6zaj v poklic onega, kajti država brez redii je
nemogoča, da bi shajala. Zgodovina vseh krajev in vseh
časov dokazuje, zlasti zgodovina Španije, Francoske, An-
| 