Wikivir

V mesečini: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 317:
Molčala sta dolgo in sta gledala v nebo-kakor s strme visočine v morje; obšla ju je sladka omotica, srce se je širilo, misli so bežale. Zapihal je veter in je zdramil gozd in Dioniza in Hiacinto.
 
<center>Hiacinta.</center>
Hiacinta.
 
To, Dioniz, je tvoja domovina!- O, Dioniz, kako čudno se mi zdi, da vidim resnično, z odprtimi, bdečimi očmi pred sabo to lepoto! Ali se še spominjaš, ko sva se izprehajalo v Salonu po dolgij, brezkončnih galerijah portretov, pokrajin in golih žensk? Ljubila sem tiste pokrajine in sladko mi je bilo pri srcu, ko sem jih gledala, toda zdelo se mi je, da niso resnične, temveč da so se porodile v domišliji umetnikovi tako kakor Suzana in Kleopatra in "razrušena bastilija". Kje je sijal tak mesec in kje je rastlo tako drevje in kje so dišale take cvetice? - Glej, in vendar je vse to resnično in življenje ne živi samo v gorečem prahu mestnih ulic in tesnih mansardah. Toda, povej mi, ali nuisi le sanje? Ali ni oživela samo slika umetnikova ter se izlila iz okvirja in al nisem jaz sama, kadar stojim ob oknu v tej beli obleki, samo tvoja domišlija, prav tako, kakor moji portreti na stenah, ki si jih ustvaril po moji podobi in ki žive vendar zdaj življenje zase?
 
<center> Dioniz.</center>
 
Kaj je domišlija in kaj je resnica? Pijane oči umetnika in zaljubljenca ne razločijo meje. Ali živiš bolj živo življenje nego tvoj portret v okvirju? O Hiacinta, morda bova umrla nekoč obadva, v portretu pa bo živela tvoja lepota in moja ljubezen, to se pravi življenje naju obeh, bolj živo in bolj resnično, nego je danes. - Glej, Hiacinta, v to lepoto! Še mesecx dni, in utopila se bo v sivi megli, umrla bo. Toda nikdar ni bila tako lepa in nikdar ni bolj živela, nego bo živela v tvojem srcu in v tvojem koprnenju. kaj je resnica? Ah, Hiacinta, kar vidiš in kar si, je slaboten simbol, nerazločna senca!
 
Vrstica 336 ⟶ 338:
 
Hiacinta.
Zelo te ljubim, dragi Dioniz!
 
 
Zelo te ljubim, dragi Dioniz!
 
Dioniz.
Zahvalim te; ta stvar je torej v redu. — Hiacinta,
odpovej se štafaži! Pokazila bi ti sliko! Bocklinu ni
prišlo nikoli na misel, da bi posadil v ospredje tihe
pokrajine z visokimi jagnedi in temnimi cipresami de­
belega monakovskega pijanca.
Hiacinta.
Pokazal si mi grad, poznala bi še rada graščaka
in njegovo gospo! — Strah me je tišine. Glej, tam se
svetijo hiše, vabijo: stopiva dol! — Bled si; kaj se
bojiš?
Dioniz.
O, Hiacinta, ne bojim se več! Nikogar več, in
komaj še sam sebe! Čas je bil nekoč, ko sem se bal
in ko sem ljubil in sovražil — daleč je zdaj tisti čas!
— Tam doli, Hiacinta, v tisti svetli dolini, tam se še
poznajo sledovi moje mladosti; ne pokažem ti jih, ker
bi se prestrašila. Ljubil sem takrat. Nikoli bi si ne bil
mislil, da more biti v enem samem srcu toliko ljubezni.
Ljubil sem to lepo domovino; že ob samem njenem
imenu sem vztrepetal in zardel; ta polja sem ljubil, ta
tihi gozd, vsako drevo posebej in vsako bilko na trav­
niku. In ljudi, vse, ki sem jih poznal in ki jih nisem
poznal; kakor sramežljiva devica sem oboževal nekega
imenitnega rodoljuba, ki bi mu danes še svojih čevljev
ne dal osnažiti. Vsi so bili plemeniti, vsi, Hiacinta! Ob
rojstvu me je bilo zgrabilo življenje s trdo roko in me
je pognalo takoj na kamenito pot. Zato sem veroval v
plemenitost, kakor v Boga! Ni logično, ampak resnično
je: trpljenje mi je dalo vero in trpljenje jo je vzelo.
Hiacinta.
Kaj je trpljenje, Dioniz?
Page 101
.— 99 —
Dioniz.
Ne bi te ljubil, da nisi vprašala. — Ranjena ljubezen,
oskrunjena zaupnost, to je trpljenje; drugega ni. Ne­
ugodnost, glad, ponižanje — pomisli, Hiacinta, poni­
žanje ! — vse kar more izkusiti človeško telo, je izkusilo
moje. In nikoli se ni zasolilo moje oko, zakaj vedel
sem, kakšen je moj delež; sam sem bil zadel svoj križ
na rame, zato sem ga nosil sam in nisem tožil. Ali
zgodilo se je nekaj, kar ni bilo v programu. Naložili so
mi trpljenje čisto posebne sorte in to ni bilo v programu.
Ljubezen so ubili v mojem srcu, ubili zaupnost. Ne, ne
ubili; bilo bi preveč prijetno. Počasi in s čudovito pre-
kanjenostjo so ravnali izkušeni inkvizitorji: iztiskali,
odcejali so kapljo za kapljo, prekinili so prijazno pro­
ceduro, zato da se je delinkvent nekoliko oddahnil, ker
bi bil drugače otopel, nato pa so se lotili dela z večjo
navdušenostjo. Tebi lahko povem, Hiacinta, da mi ni
bilo prijetno pri srcu in da sem očitno lagal, če ni bil
spačen od bolečine in gneva moj obraz. — Čemu je
bilo tega treba, komu je koristilo? Še danes, ko je vse že
daleč za menoj, bi vedel rad, čemu je bilo treba. Ne
inkvizitorju ni koristilo in ne delinkventu; tudi razvese­
ljevalo, mislim, da ni nikogar. In tudi škodilo ni nikomur.
Nič škode ni, da je danes moje srce prazen kelih; zdaj
vidim, česar prej nisem videl, in zdaj sem svoboden.
Hiacinta.
Kaj je svoboda?
Dioniz.
Samota. — Dokler je bil kelih še poln, do vrha
poln ljubezni, me je bilo strah svobode. Kakor ženska
sem koprnel po suženjstvu. Boril sem se z domovino,
kakor Jakob z angelom: „Ne izpustim te, če me ne
blagosloviš!" — No, šel sem, tujec, brez blagoslova
svojo pot. In ko sem bil onkraj hribov ter sem otresel
od podplatov prah domovine, sem spoznal, da je bilo
trpljenje moj delež od rojstva; zakaj v mojem srcu je
bila ljubezen in je bilo življenje — v lepi dolini šent-
florjanski dvoje naglavnih grehov. V svoji zaupnosti
sem bil tako nespameten, da sem jih hotel, siromake,
7*
Page 102
— 100 —
obdariti s svojim bogastvom; vzeli so mi vse in so
pometali na gnoj, tako da nima zdaj nobeden nič.
Hiacinta.
Tuje so mi tvoje besede in ne razumem jih. Ozri
se v dolino: pod svetlim mesecem spi, tiho in sladko,
kakor otrok, ki mu je bila mati posvetila z lučjo v obraz.
Tvoje besede pa so sovražne in hladne so tvoje oči.
Dioniz.
Preden se zdrami dolina, pojdeva odtod, zato da
ostane lepota v tvojem srcu. — Moje besede niso bile
sovražne, Hiacinta. Nihče me ni prosil, nihče ni za­
hteval darov od mene, ne ljubezni, ne življenja, ne
lepote. Če sem govoril, kjer me nihče nič vprašal ni, je
naravno, da me je doletel grob odgovor. To je vse in
le napuh me je zapeljal, če sem iz svoje malenkostne
usode napravil važen simbol. — Zapriva okno, Hiacinta,
mraz ti je.
Hiacinta.
Ali ne slišiš ničesar v vetru, Dioniz? Zavzdihnilo
je v gozdu.
Dioniz.
Dolina se je zdramila. Stavil bi, da je slišala
moje besede in se namrgodila v lenem spanju.
Hiacinta.
Prav pod nama, Dioniz, je zajokalo.
Dioniz.
Resnično! Še je bilo nekaj življenja v dolini šent-
florjanski in zdaj je nastopilo svoj križevi pot, kakor
je treba.
Hiacinta.
Nagni se, poslušaj! Zajokalo je iz gozda, z vetrom,
kakor ranjena ljubezen. Strah me je, Dioniz.
Page 103
— 101 —
Dioniz.
Trpljenje ti je dihnilo v obraz. — No, če se je
že vse posušilo v tem starem srcu, nekaj sočutja' je še
v njem. — Ne boj se, Hiacinta!
„Koga si klical?" je vprašala Hiacinta, ko sta
stopila v izbo in je prižgal Dioniz svetilko ter jo za­
grnil s svetlim zelenim senčnikom.
„Prijatelja, ki mi je edini še ostal!" se je na­
smehnil Dioniz. „Ljubeznivega kozjebradca, ki je že
mnogoterikrat večerjal z nama v Parizu. Zanesi se nanj,
zvest fant je! Če je zajokalo trpljenje v gozdu, bo
kmalu utihnilo; potrudil se bo že iz naklonjenosti do
tebe."
Hiacinta se je zavila tesneje v beli plašč, zakaj
izpreletel jo je bil mraz.
„Bojim se ga."
„Spoštuj ga, Hiacinta! Kakor tudi .te od srca in
močno ljubim, ne vem natanko, ali bi bila moja ljubezen
tako velika, če bi on ne bil prijatelj moj."
O, Dioniz!"
„Ne mogla bi biti tako velika; zakaj preden je
bil moj prijatelj in svetovavec, bi te ne bil mogel spo­
znati, bi te ne bil mogel videti s takimi očmi, kakor
te vidim danes. On šele je pripravil mojo dušo, da te
je mogla sprejeti in pozdraviti, kakor se spodobi. On
je zaničevanje in posmeh, ti si čista lepota. Tožil sem
ti v trpljenju, ko sva slonela ob oknu; to je bila senti­
mentalnost lepe noči. Trpljenje šele mi je razodelo
spoznanje, povzdignilo me je v višave modrega zani­
čevanja in mirnega posmeha. Tam sem našel tebe; ne
bi te bil našel, da nisem trpel, ne bi te bil našel, da
se nisem bil vdal prijatelju, ki se ga bojiš. Šele ko
sem bil stopil iz te doline visoko v hrib, sem te ugledal
in sem te objel; dolina šentflorjanska je pregloboka;
iz te kotanje bi te ne dosegel koprneč pogled — tebe,
Hiacinta, ki si čista lepota in ki te od srca ljubim."
Tako je govoril Dioniz.
Na stenah so viseli portreti lepe Hiacinte, izba je
bila posuta z rožami.
Page 104
— 102 —
Hiacinta je vztrepetala.
„Ali nisi čul, Dioniz?"
Dioniz se je naglo okrenil in je pogledal proti
oknu.
»Dolina se je zdramila. Vedel sem, da je nevaren
ta kraj."
Zunaj pred oknom se je prikazal širok obraz;
velike oči so buljile v izbo. Prikazal se je in je utonil
v mrak.
Župan je pospravil kozarce, upihnil je luč, za­
klenil je duri in je šel.
Napotil se je po ravni, beli cesti, mimo jagnedov
in kostanjev, naravnost proti mlinu.
„Zakaj bi nesel malo tja pogledat?" si je mislil.
»Mimogrede stopim lahko malo v vas; če je že upih-
nila luč, jo bo pa prižgala. Tako je dodeljeno nocoj
dvojno veselje mojemu staremu srcu."
In je stopil za vrbe ter se oziral proti oknu. Okno
pa je bilo temno.
„Marica."
Tiha je bila noč.
»Trdno spi. Kaj bi spala ob tako zgodnji uri?"
Župan je pobral droben kamen in ga je zalučil
v okno.
Tiha je bila noč.
„No, Bog s teboj!" je pomislil župan, zavzdihnil
je in se je napotil dalje, v srcu pa se mu je dramila
neprijetna misel.
„Kaj pa bi počela drugega nego spala? Nikoli
nisem verjel babjim govoricam, pa bi jim verjel nocoj?"
Toda neprijetna misel se je dramila v srcu; zakaj
noč je bila lepa in čudne sanje in slutnje so dihale v
toplem zraku, v svetli mesečini.
Zlovoljen je zamahnil z roko in se je napotil
v hrib.
„Enega veselja nisem bil deležen nocoj; da bi
bilo drugo toliko imenitnejše!"
In zvedril se mu je obraz.
»Natanko vem, čemu je ta prekanjeni, potuhnjeni
dacar kolovratil tam okoli! Lešnikov ni robkal, daleč
Page 105
— 103 —
je še do svetega Jerneja; tudi malin ni nabiral, zato
ker jih tam nič ni! Svetnik bi rad bil, pa je največji
razbojnik na vsem božjem svetu in z grehi ves obložen.
Zato je kolovratil po tistem zakletem kraju, da bi sline
cedil ob grehu drugih ljudi ter se pohujšal z veselim
srcem. Hinavstvo in licemernost se mu pozna na obrazu.
Ampak tudi jaz bi rad videl, kakšne reči se gode tam,
in če je nemarnost res tolika, kakor pravi lažnjivi
dacar, da se pijanci križajo. Moj poklic je in moja
dolžnost, da ogledujem ter sodim, kako žive prebivavci
te lepe doline šentflorjanske. Prijeten poklic je!"
Nasmehnil se je župan in kakor je bila pot
strma in kamenita, ni bil nič utrujen in tudi ne za-
sopljen. Stopil je v gozd, v hladen mrak. Ozka steza
se je vila med visokimi, črnimi debli, dremotno je
sijala mesečina, med vejami se je časih zasvetilo nebo,
čudno visoko, kakor da se je bilo nenadomo vzdignilo
v neizmerne višave. Župan se je spoteknil ob odkrhlo
vejo, opotekel se je ter zadel ob deblo. Drevo je na­
rahlo zašumelo, odlomila se je suha veja in je padla
na mehki mah.
Župana je izpreletel čuden hlad.
„Moj gozd je, vsako deblo poznam, pa se mi
zdi, da sem zašel."
No, steza je steza in gozd je gozd; drugega
vodnika ni nego naključje in vdanost v voljo božjo.
Stopal je počasi dalje, veselje pa je ugasnilo v nje­
govem srcu. Zmerom bolj poredko so kapale z neba
svetle kaplje, zmerom bolj črne so bile sence. Župan
se je razsrdil.
„Tako pride, zapeljivec, ko ga nihče klical ni, in
krščanski človek trpi zaradi njega. Kaj ni mogel stopiti
dol v dolino šentflorjansko in kakšen zlodej ga je
silil v to kolibo onkraj gozda? Če je grešnik in raz­
bojnik, naj greši kjerkoli, plačilo mu ne odide. Kaj je
treba, da kobalim zdaj tod po gozdu, ko je že trda
noč in je človeka strah samega? Tako ti je obremenil
Bog obremenjeno dušo še z mojo jezo in nadlogo!"
Kraj steze se je spustila visoka senca od debla
in je utonila v mrak; zašumelo je, krhle veje so se
lomile kakor pod urnim, opreznim korakom.
Page 106
— 104 —
Župan se je pokrižal. Po hrbtu ga je izpreletelo
in čelo mu je orosil mrzel pot.
„Ni varno tukaj. Ali so razbojniki, ali so duhovi?
Bog se usmili moje duše!"
Počasi sta se izprehajala Zlodej in mlinarica, tesno
objeta, po beli poti, po visokih ovinkih, tihemu gozdu
naproti. Dvoje črnih senc, zlitih v eno, se je izprehajalo
z njima. Mesec je svetil, opojno so dišale senožeti in
Zlodeju se je zdelo, da je Romeo.
„Kako sem mogel odlašati tak dolgo, o sladka
Julija? Na prvi strani mojega zapisnika je bilo zapi­
sano s svetlimi črkami tvoje ime, in vendar sem od­
lašal! Zdaj vidim strahoma, da bi bilo skoro že pre­
pozno. Da sem prišel mesec dni pozneje, kje bi te
našel?"
„Lepo je, da si prišel, gospod; tako lahko mi
je zdaj pri srcu."
„Nevarnost je bila velika, moja lepa mlinarica!
Povej mi po pravici in nikar ne misli, da govoriš z
dacarjem ali z županom: ali si se res nameravala
odpovedati življenju in njegovim sladkostim ter se
potopiti v nečedno globočino šentflorjanske doline?
Ali si res nameravala stopiti pred oltar s sramežljivo
povešenimi očmi? Zatajiti mene in svoj imenitni namen?
Streči debelemu županu, sezuvati mu čevlje s potnih
nog, odganjati mu muhe, kadar bi zadremal v solncu,
ter mu božati tolsti podbradek? Vpisati se v društvo
krščanskih gospodinj ter zbirati prispevke za družbo
sv. Cirila in Metoda? Odgovori brez hinavščine in
izpovej svoj greh!"
Mlinarica je zavzdihnila, pogledala mu je v obraz
in njene oči, kakor so bile prej vesele in prešerne, so
bile nenadoma vse resne.
„0 dragi gospod, tako je, kakor si govoril!
Sodi, toda ne obsodi me ! Lepo je bilo moje življenje;
toda nekoč nisem mogla spati, deževalo je zunaj, veter
je stresal okno in bilo me je strah. Mislila sem: in
kadar nastopi jesen, kakšno bo tvoje življenje ? Vse
sem obdarila z ljubeznijo, nič mi ni ostalo; in bera-
Page 107
— 105 —
čico me bodo zapodili preko praga, zle besede bodo
metali za menoj. Ženska sem in zelo slabotna; ne
maram trpljenja. Tako sem hotela poskrbeti za zimo,
še preden je zapadel sneg; čas je bil ugoden, drugače
bi bilo morda prekasno."
„Pol resnice, samo pol resnice!" je vzdihnil
Zlodej. „Kako so te že pohujšali pogovori z dacarjem
in županom!"
„Tudi to bi rad vedel?" — Kakor sanje so se za­
svetile v njenih očeh. — „Nezaupen si, ker me imaš
rad, in tudi jaz te imam rada. — Pomisli, drag] go­
spod, moje srce je občutilo nekoč veliko bolest; nikoli
nisem vedela, kaj je trpljenje, takrat me je ranilo. Za­
želela sem si lepe ljubezni, kakor si zaželi človek, ko
gleda ponoči v nebo, da bi bil med zvezdami. Zaželela
sera si, on pa je pogledal name z osornimi očmi in
ni videl mojega koprnenja. Takrat sem začutila bolečino
v svojem srcu."
Zlodej se je narahlo nasmehnil.
„0 ženska! Ker mu nisi bila nevesta, hotela si
mu biti vsaj mačeha! Ker ni maral tvoje ljubezni, si
mu naklonila svoje sovraštvo. Ker. ni slišal tvojih
vzdihov, naj tudi sam vzdihuje brez upanja!"
„Tako blago mi je pri srcu nocoj in nič več bo­
lečine ni v njem in tudi srda nič več. Blagoslovi ga
Bog, koder hodi, in tudi njegovo ljubezen blagoslovi
Bog! Kaj mi je dolina šentflorjanska in vsa njena
radost in bridkost? S tabo pojdem, gospod!
Zlodej jo je privil tesno k sebi; zdelo se ji je,
da jo je vzdignil visoko in da ne čuti več poti pod
nogami.
„Dioniz, izpolnjen je tvoj ukaz! — Blago ti je
pri srcu, sladka mlinarica, zato ker si nastopila pot, ki
ti je bila usojena od začetka. Ti si življenje, veselo,
polno, brezmiselno življenje, ki živi kakor cvet na polju,
v majskem solncu! Kaj bi tako življenje v dolini šent-
florjanski? Ali bi ne bila neizmerna škoda, če bi se
osušilo, če bi žalostno ovenelo v zadehlem in nečednem
zraku tam doli? Ali ni že bila neizmerna škoda, da
je vzklil in rasel ta brezprimerno blagodišeči cvet v
teh pustih krajih, kjer ni bilo nikogar, da bi se s či-
Page 108
— 106 —
stim srcem in globoko hvaležnostjo razveseljeval nad
njim? — Z mano pojdi, da te presadim v kraje, kjer
sije vse drugačno solnce; tam bodo hodili mimo in te
bodo pozdravljali z veselim vzklikom, priklanjali se
bodo k tebi do pasu ter uživali hvaležni tvoj 'blagi duh!"
„Kako te ljubim, o gospod!" je izpregovorila tiho
lepa mlinarica. „Zdaj vidim, kakor da so se duri od­
prle : zmerom sem te ljubila, gospod, in koprnela sem
po tvoji družbi v tej lepi in žalostni dolini šentflor-
janski. Tako lahko mi je, da ne čutim nog; kam si
me povzdignil, o gospod?"
Stopila sta bila v gozd, toda mesec jima je svetil,
kakor da sta hodila visoko med vrhovi; zamolklo je
šumelo pod njima in šepetalo, zazibali so se časih vrhovi
v rahlem vetru.
„Ali ni zavzdihnil nekdo pod nama, zajokal od
bolečine?"
„Natanko si slišala!" je odgovoril Zlodej. „Toda
zapovej sočutju v svojem srcu, da naj utihne! Res je
zavzdihnilo pod nama, toda povem ti resnično, da bi
bil bolj vesel, če bi vzdihovalo vse večne čase. Dvoje
majhnih, tako majhnih, s tako tankim nožkom ranjenih
src! Plaha lučica koprnenja je gorela v njih, preplaha
in preslaba, da bi se razgorela v velik plamen ter ju
povzdignila v višave. Vzdihovanja bo konec še nocoj
in vrnila se bosta v dolino šentflorjansko srečna in za­
dovoljna, kakor da bi se nič ne bilo zgodilo. Še tista
plaha lučica bo kmalu ugasnila in živela bosta dopad-
ljivo in rodoljubno življenje. Nista razumela svojega
koprnenja, zato je tako brž ugasnilo. — Glej, name­
nila sta se bila v hrib, v nezavednem, nerazumljenem
hrepenenju, pa sta ostala sredi klanca in še preden
mine ura, se povrneta zmagoslavno v dolino in mrak!"
„Torej ni potreba sočutja?" je vprašala lepa mli­
narica.
„Prav nič ga ni potreba! — Zdaj pa se me trdno
in tesno okleni, zakaj v tem trenotku nastopiva svojo
imenitno pot! — Pozdravljen, Dioniz!"
Vzdignila sta se visoko, dvoje silnih črnih neto­
pirjev nad gozdom, v svetli mesečini.
Page 109
— 107 —
Vzkrik je segel iz noči do njunih nog in sedmero
rodoljubov se je zgrudilo od strahu in groze.
Na jasi, pod košatim borom, sta sedela Manca in
Tone; pod njima se je svetila dolina šentflorjanska.
Gledala sta v dolino, na male hiše, čudovito žareče v
mesečini, na svetlo belo pot, na tihi potok, ki se je
zaiskril časih pod vrbami, kakor da se je prikazala za
hip postrv iz valov, na prostrane travnike, sanjajoče pod
velikim nebom. In obema so bile solzne oči.
„Čas je še, dolga je še noč!" je izpregovoril Tone
s tihim, komaj razločnim glasom. Plahost mu je sti­
skala srce z močno roko.
„Do zore je še čas!" je odgovorila Manca in solze
so bile v njenem glasu. Vztrepetala je nenadoma, zaih-
tela ter skrila obraz na. njegovih prsih.
„Tako se bojim!"
Sam plah, trepetajoč, je vzdignil njeno glavo z
obema rokama in jo je poljubil na mokro lice. Odgo­
voriti ni mogel, ker je slišal odgovor v svojem srcu:
„Tudi jaz se bojim!"
Plahe, nelepe misli so vstajale iz malodušnosti.
„Ali je res potreba? Ali je res poslednji čas in
nobene ure več, nobenega trenotka ? Ali je res plot na
vseh štirih straneh tako visok in tako močan, da ga
ni moči preplezati, pobegniti v svobodo? Nikjer pri­
prtih duri, ne skrite steze, ne vsaj ozke špranje ? Ali
sem. res natanko vse pregledal, vse premislil, ničesar
pozabil?"
Takoj se je oglasilo v malodušnem srcu upanje
plahosti, ki se ozira navzdol, ker si ne upa navkreber.
„Nisem še vsega premislil, ne še vsega storil!"
Pogledala mu je v obraz z velikimi očmi in čuden,
boječ iz bolečine porojen smehljaj se je prikazal na
njenih ustnicah.
„Glej, dragi, kako se sveti dolina šentflorjanska.
Tako lepa je nocoj, ker je ne bova videla nikoli več."
In v njenem smehljaju je bilo očitanje, zasvetilo
se je tudi v njenih rosnih, žalostnih očeh.
Page 110
— 108 —
„Ti si hotel, da je ne vidiva nikoli več, tvoja je
bila misel; jaz pa te imam rada, zgodi se tvoja volja!"
„Ne mudi se še!" je izpregovoril mukoma in si
ni upal gledati v njene oči.
„Kaj misliš, Manca? — Trepetal mu je glas in
beseda mu je zastala. — „Kaj misliš, če bi stopila
obadva predenj in bi pokleknila in prosila njegovega
blagoslova. Morda bi ne zavrgel najine prošnje, kakor
tudi je uročen. Genile bi ga tvoje solze."
In grenek sram ga je zabolel v srcu in razločno
je slišal glas: „ Oskrunil si se, berač, ki so ga bili za­
podili preko praga in ki se vrača s ponižno glavo!"
Solze so mu lile na lica in zastokal je od bolečine.
„0, ne, Manca, rajši na Golgato!"
Videl je njen obraz, njen plahi smehljaj.
„Rada te imam, zgodi se tvoja volja!"
Zapihal je veter, zašumel je gozd nad njima.
„Kaj nisi slišal? Zašuštelo je, zašepetalo, tih glas
iz noči; skoro sem razločila besede."
Vzdignil je glavo, poslušal je.
„Nad nama, kakor glas iz nebes."
Prijela sta se za roke, trepetajoča, čudnega, ne­
razumljivega upanja polna.
„Bog nama je poslal tolažbe!" je izpregovorila
Manca s tihim glasom, strmečimi očmi. „Greh je bila
najina misel, Bog pa se je usmilil ob poslednji uri.
Pokrižaj se!
„Kam zdaj, Manca?"
„V dolino! Če nama je naklonil Bog trpljenja,
je treba zadeti svoj križ na rame. Greh je bila najina
misel."
„V dolino, Manca ! Tako čudno lahko je zdaj
moje srce, kakor da se je bilo odvalilo od njega veliko
breme. Daj mi roko, Manca!"
Glasneje je zašumel gozd, nagnili so se bori.
Tedaj se je vzdignilo iz gozda visoko v zrak, za-
frfotale, razprostrle so se silne peroti in so zasenčile
vso dolino.
„Bog in vsi posli božji!" je vzkriknila Manca in
se je pokrižala.
Page 111
— 109 —
Tone je vztrepetal in je prebledel; spoznal je
obraz, ki se je bil zasvetil visoko v zraku, v svetli
mesečini.
Dacar se je hudo prestrašil, ko je začul korake
iz noči. Potuhnil se je za grm in je poslušal, nato se
je splazil potihoma v stran in je preklinjal krhle veje,
ki so se mu lomile pod nogami.
„Županov gozd je, zato taka nemarnost! Rajši
naj bi se brigal za svoj gozd, nego da hodi za žen­
skami. In za kakšnimi ženskami! Budalo misli, da vozi
po ravni cesti, pa vlači po izvoženem kolovozu."
Robida mu je udarila v lice, odskočil je in se je
zaletel v deblo. Za deblom se je splašila senca, potuh­
nila se je ter se splazila potihoma v stran.
Dacar je poslušal.
„Kaj je gozd oživel? Mesec ne sije v ta mrak in
vendar se plazijo sence, švigajo sem, švigajo tja! Ni
bilo morda prav, da sem se bil napotil na to pohuj-
šljivo pot. Grehov imam dovolj, še enega zraven, pa
jih bo preveč. Kaj pa je bilo treba zapeljivcu siliti v
te kraje, ko ga nihče klical ni? Tudi brez njega bi
bili opravili! Tako se mora človek ob tej pozni uri
potikati po gozdu, a ne da bi sedel v krčmi, kakor
vsi krščanski ljudje!" .
Zasvetila se je jasa, zasvetil se je mesec nad njo.
Dacar je stopil iz gozda in se je v tistem trenotku
zadel ob široko deblo, ki se je zamajalo ter se zgru­
dilo na tla. Tudi dacar se je opotekel in je sedel v
travo. Začudil se je, nato pa se mu je obraz širil ter
se širil zmerom bolj in se razlezel naposled v tih, pre­
šeren smeh.
„Kaj pa ti, poštar, po teh samotnih krajih?"
Debeli poštar se je trudoma vzdignil. Vzdignil se
je, segel je v žep in je ponudil dacarju molče lepo
črno tabakiro. Dacar je vteknil vanjo palec in kazavec,
ponjuhal je ter je kihnil, da se je razleglo zamolklo
po jasi.
„Otroci mi kriče doma!" je tožil poštar. „Človeku
ni moči spati, pa sem se malo izprehodil, ko je lep
večer."
Page 112
— 110 —
„Otroci ti kriče, kanalja!" jepomislil dacar. „Enemu
je petnajst, drugemu trinajst let, pa kričita, da ni spanja
očem! — Tudi jaz," se je nasmehnil hudobno, „tudi
jaz sem se malo izprehodil, zakaj v nogah me je trgalo,
da nisem mogel spati."
„Protin je huda reč!" je odgovoril poštar z ža­
lostnim obrazom, njuhal je ter si brisal nos in ustnice
z velikim rdečim robcem. Nato se je okrenil počasi,
iztegnil je roko in je pokazal na samotno hišo, v me­
sečini plamenečo.
„Čigava hiša pa je tam? Nikoli še nisem videl
te hiše. Prijazna hiša je."
„Tudi jaz je še nikoli nisem videl," je odgovoril
dacar.
„Morda je izrastla iz tal šele nocoj to noč."
„Že mogoče!" je pokimal poštar. „Velike reči se
gode dandanes na svetu in tehniške znanosti napre­
dujejo neprestano. Vsak pošten človek je za napredek
in jaz sem zanj. — Okno je svetlo in koristno bi bilo
pogledati, kdo je prižgal tisto luč; zakaj tatov in raz­
bojnikov je veliko v teh krajih!"
„Koristno bi bilo pogledati in Bogu dopadljivo!"
je potrdil dacar in napotila sta se preko svetle jase;
njuni dolgi senci sta se zibali, segali sta prav do sa­
motne hiše in sta rastli zmerom više na zlatožarečem
zidu. —
„Previdno!" je opominjal poštar, „previdno in
oprezno! Razbojniki stoje ob oknu, lahko bi naju
ugledali. V senco, prijatelj dacar!"
Zavila sta na levo, v senco košatega bora. Poštar
je upognil glavo in je strmel v okno, dacar si je bil
iz navade zasenčil oči z dlanjo.
»Ali kaj vidiš?"
»Ničesar ne vidim."
Dvoje senc je stalo mirno v izbi ob oknu, molčalo.
Veter je zapihal, zašumeli so bori, zgenili sta se
tihi senci.
„Ali si kaj slišal?"
„Ničesar nisem slišal; gozd šumi."
Zgenili sta se tihi senci, vzdignili sta se, temna
roka je zaprla okno.
Page 113
— 111 —
„Jaz mislim," je izpregovoril poštar, „da se gode
za tem oknom nekrščanske reči. Nekdo je slonel ob
oknu, nenadoma je vstal, kakor da se mu je vzbudila
slaba vest, in je izginil v izbo, da bi se skril poštenim
očem. Čemu, vprašam, je izginil tja, kdo ga je klical?"
„Treba bi bilo pogledati."
„Pogledati bi bilo treba."
Ob robu jase, v robu sence, v dolgem kolobarju
je stopal debeli poštar z opreznimi koraki. Z opreznimi
koraki je stopal dolgi dacar za njim. Ob hiši, ob zidu,
ob oknu. Spel se je poštar na prste, pogledal je v
izbo in se je takoj potuhnil.
„Ali si kaj videl?"
„Zlodeja sem videl!"
Visoki bor se je stresel, lomile so se veje, velika
črna kepa se je spustila na tla. Iz gozda so se prika­
zovale čudne sence, zibajoče se, omahujoče. Poštarju
so se ježili lasje, dacar se je bil sključil v klopčič in
zobje so mu šklepetali.
Črna kepa, borov čudni sad, se je polagoma raz­
vijala, zasopla je težko in je vstala.
Dacar se je zravnal, obraz se mu je širil, širil
se je zmerom bolj in se je razlezel naposled v tih,
prešeren smeh.
„Ali ste se hudo ranili, gospod župan?"
„V životu me malo bode, drugače ni nič hudega.
Ves razbojniški je svet dandanes. Sel sem se bil malo
izprehodit, da bi preganjal tatove po svojem gozdu."
„Po drevju."
„Tudi po drevju. Kaj si ljudje dandanes vsega ne
izmislijo! Lahko bi bil kdo skrit v vejevju, pa bi ga
od zdolaj še s svetilko ne izteknil."
Burno so zašumeli bori; četvero širokih senc,
četvero debelih rodoljubov se je izluščiloviz mraka. Med
bori so se zasvetili naočniki učitelja Sviligoja, dvoje
velikih, strmečih, prestrašenih oči.
„Na kolena, neverniki!"
Glas županov je bil poln.groze in kesanja.
Burno so zašumeli bori, nad bori se je vzdignilo
dvoje velikih črnih netopirjev in je zasenčilo vso jaso
s silnimi perotmi. Župan je vztrepetal in je prebledel
Page 114
— 112 —
in se je zgrudil; spoznal je obraz, ki se je bil zasvetil
visoko v zraku v svetli mesečini.
Tone in Manca sta pokleknila poleg njega, na
desno in na levo. Župan se je dotaknil s čelom tal.
„Grešnik sem, o Gospod, ne sodi me neusmiljeno!"
Za mizo so sedeli rodoljubi, pokušali so vino z
dolgimi in resnimi požirki in so gledali temno predse.
Kaj se je pripetilo v lepi šentflorjanski dolini, da so
gledali rodoljubi temno predse?
Osoren in zamišljen je sedel na stolu šentflorjanski
župan in ni izpregovoril besede. Kaj se je pripetilo, da
ni izpregovoril besede šentflorjanski župan?
Molčali so dolgo, tudi župan je molčal in celo
učitelj Šviligoj je mislil globoke misli.
*
»Rodoljubi!" je izpregovoril župan, ko je minilo
sedem dni. „Rodoljubi, prišlo je pohujšanje v to lepo
dolino šentflorjansko. Tako je, rodoljubi, v to lepo
dolino šentflorjansko, ki jo je bil Bog obdaril z obilimi
čednostmi in dobrimi letinami, se je bil prikradel za-
peljivec v človeški podobi. Jaz pravim: sveta dolžnost
nam ukazuje, da stopimo z združenimi močmi na branik
naših svetinj in da poženemo Antikrista, odkoder je
prišel!"
Zelo je bila pogodi učitelju Šviligoju ta lepo
ubrana govorica in nič manj pogodi ni bila ostalim
imenitnim rodoljubom.
„Odkoder je prišel, pravim! Nobene pravice nima,
da bi trosil pohujšanje po tej lepi dolini šentflorjanski.
Tako živimo, rodoljubi, pošteno in krščansko in se
trudimo za blagor naroda in za vseobči napredek: pa
glejte, pride pritepenec od Bog vedi kod, pljuje na
naše koristno delovanje in seje pohujšanje v naša srca.
Ali naj dovolimo brez odpora tako početje? Nikdar!"
„Nikdar!" so zaklicali krepko imenitni rodoljubi.
Za pečjo se je vzdramil maček, zazehal je, odprl
je zaspane oči, pogladil se po smrčku ter spet zadremal.
»Poženemo ga, odkoder je prišel! Ne porojen ni
v tej lepi dolini šentflorjanski, ne udomljen! Njegovo
Page 115
— 113 —
meso ni naše meso, njegova kri ni naša kri. Sedi, učitelj
Šviligoj, moj učeni prijatelj, sedi in napiši moj ukaz!"
Pili so imenitni rodoljubi in so bili navdušeni;
učitelj Šviligoj je nateknil naočnike, pomočil je pero
in je pisal ukaz.
•K*
Veselo svatbo sta praznovala Manca in Tone.
Svatje so se gostili tri dni in tri noči, popili so sed­
mero veder vina, pojedli dvoje volov, četvero telet,
šestero prascev, osmero jarcev in kuretine brez števila.
Tretji dan je prašal dacar poštarja in je pomežiknil
z zaspanimi očmi.
„Kaj praviš?"
„Da jo je Zlodej vzel."
»Prekanjen si, poštar, ampak premalo si prekanjen.
Jaz sem ga videl, tistega Zlodeja, ko sem bil zadnjič
v Ljubljani. Škric je, naočnike nosi, lepodišeče cigare
kadi, za babnicami hodi in denarja ima kakor pečka."
„Pijan si, dacar!"
Dacar se je zvrnil na klop in je zaspal, poštar
se je zvrnil poleg njega.
To je bilo tisti dan, ko je stopal v hrib stari in
nadložni pismonoša. Veliko pismo je nosil s seboj, de­
belo zapečateno. Popil je bil na svatbi, ko je šel mimo,
bokal vina, učitelj Šviligoj pa mu je izročil veliko
pismo, debelo zapečateno. „Nesi ga," je rekel, „nesi
ga in nikar ga ne izgubi!" Nato so mu pali naočniki
na tla in tudi' sam se je zgrudil.
„Nesi!Nesi!" je govoril nadložni pismonoša. „Že
nesem, ampak kako bi prinesel?"
Noge so se mu opletale; solnce je sijalo, toda
zdelo se mu je, da sije mesec.
Šel je, šel, prišel na jaso, stopil pred hišo, pred duri.
„ Odprite!"
In glej, duri so bile odprte. Toda veža je bila
prazna, prazna je bila izba, človeka nikjer.
„Oglasite se!"
Glasu ni bilo. Zamolklo so odmevale prazne stene.
Pismonoša je legel na tla in je zaspal.
8
Page 116
Brez zadnjega poglavja.
Spisal Jos. Kostanjevec.
I.
ri Sv, Roku je odbilo polnoči.
Po ulicah so motno brlele svetiljke, okoli njih
so plesale goste, velike snežinke. Tlak je bil umazan,
sneg se je tajal ob njem in pod kapom so se poznali
sledovi stopinj. Okoli vogalov je semtertja zavriščala
burja. Bežala je sama pred seboj . . .
Tačas se je nenadoma zbudil iz nemirnega spanja
gospod Volec. Sklonil se je kvišku in se je podprl z
rokami. Njegove majhne oči so izstopile iz jamic, strmele
so v kot. Glava se je nekoliko nagnila, ustnice so
trepetale.
Prisluškaval je.
„Ali ne hodi zopet? . . . Bos je, in njegove sto­
pinje so rahle ... Ali čul sem jih vendar," je po­
mislil Volec.
Zaškripala so tla, zazibala so se komaj čutno.
Kakor bi mu kdo izpodnesel roke, tako je padel
gospod Volec v blazine. Zamižal je, a njegova ušesa
so bila napeta, čula so vsako stopinjo.
Stopinje pa so se bližale njegovi postelji, tihe,
bose stopinje. In tla so škripala, komaj čutno so se
zibala.
Gospod Volec je preplašeno zopet odprl oči.
Iztegnil je roke pred sebe. Hotel se je braniti.
„Milost! . . . Čemu me preganjaš? . . . Sam si bil
kriv, moje roke so nedolžne!"
Page 117
— 115 —
A okoli njega je hodilo, bližalo se je vedno bolj.
Mrzel pot je oblil čelo gospodu Volcu.
„Pusti me! . . . Beži! ..."
Stokal je starec, srce, se mu je treslo v prsih,
redki sivi lasje so se jezili.
Nočna svetiljka ob postelji je vzplapolala. Nekdo
jo je hotel ugasniti.
„Pusti mi luč! . . . Vsaj luč mi pusti!" je kriknil
starec.
Luč pa je vnovič vztrepetala, zazibal se je plamen
kakor ob močnem prepihu.
„Ali ne veš, da ne morem živeti brez luči? . . .
Usmili se!" je tarnal starec in iztegnil roko proti luči.
Stopinje so se začule prav tik postelje, starec je
preplašen umeknil roko.
„Ali me hočeš zadaviti?" je viknil hripavo. „Saj
nisem kriv, dobro veš, da nisem kriv! Ali sem ti jaz
potisnil revolver v roko? — Lažeš! Jaz nisem kriv!"'
Luč je v tem hipu nenadoma ugasnila. Črna
tema je nastala v sobi. Bose stopinje so se oddaljevale,
tla so škripala in so se zibala.
V kotu so se stopinje zopet obrnile in neznanec
je stopal vnovič proti postelji. Starec se je tresel, ni se
upal dvigniti, da bi prižgal luč.
„In še za mašo sem bil dal te dni, da bi tvoja
duša našla večni mir. A zato me preganjaš in mučiš
ponoči! Ali je to hvaležnost? . . . Pusti me samega,
beži!"
Burja je zunaj zatulila in na okno je zaškropilo.
„Huj, kako je hudo!" je zavpil starec ter skočil
s postelje.
Začel je iskati vžigalic. Na nočno omaro jih je
bil položil snoči. Njegova roka pa je pretipala vse
okoli in okoli, toda vžigalic ni bilo.
„Padle so gotovo na tla," si je dejal in se sklonil.
Res, vžigalice so bile na tleh. Željno jih je po­
grabil in se dvignil. Toda z glavo je zadel ob kameniti
rob nočne omarice in skoraj se je onesvestil. Zaječal
je . . . stopinje je začul prav tik sebe. Roka mu je
odrevenela, ni je mogel premekniti.
8*
Page 118
— 116 —
„In tvoji hčeri sem tudi včeraj pomagal. Glej,
skoro bosa je bila in napol naga. Rumena je bila
njena polt in lakota ji je gledala iz oči. Morda bi
bila ostala kje za plotom, da ji ni priskočila na pomoč
moja darežljiva roka. Morda bi bila morala prodati
svojo mladost, da je nisem dvignil jaz. In zato me
nadleguješ, zato mi zastrupljaš noči, da se vlačijo
mimo mene kakor neskončna, temna večn.ost? Pusti
me in beži!"
Starec je vzdihnil globoko in nekoliko mu je
odleglo. S tresočo roko je prižigal luč.
„Eh, pozabil sem snoči, da bi nalil olja," je
dejal, ko se je zasvetila vžigalica. „Zato je ugasnila.
Glej, po nepotrebnem sem te obdolžil."
Izkušal se je nasmejati, a njegov glas je bil
čudno votel in hripav.
„In vendar je napolnjena z oljem," je dejal, ko
se je zasvetilo drugič.
Stisnilo ga je zopet nekaj v notranjosti in pre­
plašeno se je ozrl. Stopinje so odmevale po sobi
semintja.
Vzplamtela je zopet luč, starec je zlezel v posteljo.
Zagrnil se je čez glavo in se prekrižal. Težko je
dihal, njegovo telo se je krčilo in vilo . . .
Polagoma, prav polagoma so se proti jutru od­
daljevale bose stopinje. Starcu pa je legel tačas spanec
na oči.
Zunaj se je že delal dan, snežilo je in vozovi
so zaropotali po ulicah ...
*
*
*
Komaj je vlačil Volec noge za seboj, ko je stopal
ob palici po mestnem tlaku proti svoji navadni go­
stilni, kjer je zajtrkoval skoro sleherni dan. Njegov
hrbet je bil upognjen, njegovo telo je bilo trudno in
izmučeno. Moral je semintja postajati, da je ujel sapo,
ki mu je uhajala. Palica se mu je tresla v roki, včasi
je izpodrsnila ob opolzlem tlaku. Njegovo oko je be­
galo nemirno po mimoidočih ter opazovalo obraze,
ki so ga srečavali. Videti je bilo, kakor bi iskalo ne-
Page 119
— 117 —
koga, kakor bi hrepenelo po njem, da ga vidi. A ni
ga bilo!
„Ponoči zopet pride," mu je dejalo nekaj, in
starec se je ustrašil tega glasu.
„Prav gotovo pride! Takoj pride, ko odbije ura
pri Sv. Roku polnoči ..."
Starec se je zavil tesneje v svoj plašč ter oprezno
stopal dalje. Stresel je z glavo, hotel se je otresti
takšnih misli.
Nekdo ga je pozdravil.
„Dober dan, gospod Volec! Ah, še tako čvrsti in
zdravi! No, to je lepo. Čestitam Vam!"
Odšel je. dalje, a starec se je ustavil ter gledal
za njim.
„Kdo je to?" je pomislil. „Nisem ga še videl, a
on me pozdravlja. Sitno je to, ako človeka poznajo
vsi ..."
Na gostilniškem pragu ga je pozdravila nataka­
rica, mlada, brhka punca.
„Dober dan, gospod Volec, nekam pozni ste
danes. Drugi so že vsi notri."
„Vsi? Kdo vsi?"
Starec je bil zamišljen, ni se mogel spomniti, kdo
so ti vsi.
„Ali me poznajo, dekle?"
»Seveda Vas poznajo," se je zasmejala natakarica.
„Kaj bi Vas ne poznali? Kako čudni ste danes, gospod
Volec!"
Pogledal jo je v obraz in takoj se je spomnil,
kje da je. Preložil je palico čez prag in stopal mimo
natakarice v sobo . . .
Pri okrogli mizi v kotu so sedeli trije gostje. Sivi
so že bili vsi trije in plešasti. Privzdignili so glave,
ko je vstopil Volec in s kimanjem so ga pozdravili.
»Danes ste jo pa dolgo potegnili, gospod Volec,"
je rekel penzijonist Gabrovec, ko je Volec odložil
klobuk in prisedel.
„Eh, blagor mu, kdor lahko dobro in dolgo spi,"
je pristavil trgovec Šiška. „Jaz na priliko že osem noči
skoro ne zatisnem očesa. Včasi sem zaspal vsaj proti
jutru nekoliko, a zdaj je minilo še to."
Page 120
— 118 —
„Kaj boš, Šiška, spokori se in ne odiraj ljudi, pa
boš zopet lehko spal," se je oglasil upokojeni profesor
Grba. Njegov glas je bil resen kakor v šoli, a njegovo
oko je namežiknilo Volcu. „Čista vest je najboljši
morfij, prijatelj!"
Šiška je povesil glavo in ni odgovoril ničesar,
neprijetno mu je bilo, da je slišal kaj takšnega.
Volec pa je skoro prestrašeno pogledal profesorja
ter dejaj tiho in plašno:
„Čemu pikaš, prijatelj profesor? Ali so Tvoje
roke pppolnoma čiste?"
„No, no, ne tako hudo, saj je vse samo le šala,"
je dejal Gabrovec. »Nazadnje bi se res še skregali, da
ni pametnih ljudi med nami. Ali veste kaj novega,
gospodje?"
Vsi se ozro v Gabrovca.
„Ne? Torej poslušajte! Saj ste ga poznali vsi,
onega krepkega moža v najlepših letih, onega Bitenca
z rdečim, okroglim obrazom, ki je bil agent pri tvrdki
Štrenarjevi. Ne? Skromen, vljuden človek je bil to.
Čestokrat je sedej tamle pri oni mizi in srebal počasi
svojo četrtinko. Četrtinko, saj veste, več se ni privoščil
nikdar."
„Čemu tako dolg uvod? Kaj je z njim," vpraša
profesor.
„Snoči se je ustrelil."
„Čemu?" vpraša Šiška.
„Čemu?"
„Bitenc je imel pravico, da je prevzemal denar za
tvrdko. Vrag ga vedi, kako se je zgodilo, da so
zadnje dni prišli na sled, da je Bitenc poneveril pri­
bližno petsto kron. In Štrenar mu je zagrozil z ovadbo
ter ga je tudi ovadil. Ko je potrkal orožnik pri Bitencu,
se je ta ustrelil."
„Škandal, sramota! Za petsto kron ga je ovadil,
fej!" je vpil profesor.
„ S takšnim človekom na vislice! In pri tem Štrenar
marsikatero noč samo na šampanjcu zapravi večjo
vsoto! Fej!"
„Ali je bil Bitenc samec?" vpraša Šiška.
„Ne, oženjen je bil in zapušča štiri nedorasle otroke."
Page 121
— 119 —
„Imel je otroke? In za petsto kron se je šel
streljat? To je neverjetno, to ni mogoče!"
„Fej . . . fej
„Komu fej? Štrenarju ali Bitencu?,,
Volec je v tem času nemirno sedel na svojem
stolu. Njegov obraz je bledel, njegove oči so se izbu-
lile in roke so se mu tresle. Težko se je dvignil, vzel
je klobuk in drsal počasi iz sobe.
„Kaj mu je?" vpraša profesor.
„Hm, kaj jaz vem? Čuden je bil že prej, ko je
vstopil k nam. Mož se stara vidno, videli bodete, da
ga ne bomo imeli dolgo med seboj," odgovori Gabrovec.
„Tako, vidva torej pravita, da se stara, a jaz
vama povem, da ga je pregnalo sedaj nekaj drugega
odtod," pripomni Šiška.
„In to bi bilo?"
„Vidita, enak slučaj, kakor ga je povedal sedaj
Gabrovec, se je pripetil pred več leti pri Volcu. Tedaj
je bil Volec še mlad, poln življenja in vaju še ni bilo
tukaj. Tudi tedaj se je pri Volcu ustrelil njegov agent
Zabukovec in iz prav takšnega vzroka in je zapustil
prav toliko otrok kot Bitenc."
„Ah ... ah . . . Toda tam ga vendar ni ovadil
Volec?" vpraša profesor zateglo. „Kaj takšnega si ne
morem misliti o njem."
Šiška zmaja z glavo in zaklopi napol oči.
„Hm, kdo ve, kdo naj to ve, prijatelj profesor! . . ."
Hkratu so vsi utihnili, profesor pa je gledal
skozi okno, ki se je mimo njega prav' počasi in s
težkimi koraki zibal Volec s sključenim hrbtom in
upognjeno glavo.
„Kdo naj to ve?" je ponavljal za Šiško Gabrovec
sam s seboj, tiho, komaj slišno.
II.
Mračilo se je že v majhni sobi z razgledom na
vrt. Na zahodu je polagoma pojemala večerna zarja,
sence so se začele vlačiti med drevesnimi vrhovi in so
se nižale vedno bolj k tlom. Tiho, neslišno so stopale
po peščenih potih, so zagrnile steze in trate. In upo-
gnile so se cvetice, v pričakovanju so se zazibale veje
Page 122
— 120 —
in vejice. Rahel vetrič je potegnil po nasadih, po vzduhu
se je razširil prijeten vonj po rožah, ki so cvetele v
dolgi vrsti ob zidu. Drobno vejevje grmičevja se je
stisnilo skupaj, šepetalo je med seboj, je pričakovalo
novega tajinstvenega življenja, ki ga je s seboj nosila
noč na rahlih, temnih perotih.
Gori na oknu one majhne sobe se je prikazala
kodrasta glava. Nagnila se je čisto vun in se ozirala
po tihih potih na vrtu. Velike temne oči so se vlažno
svetlikale izpod dolgih svilenih trepalnic, pričakovale
so nekoga. Zdajzdaj mora priti, zdajzdaj se prikaže
njegova sloka postava izza grmovja! . . . Čuj, ali se
ni zdaj oglasila njegova stopinja v drobnem pesku?
Nič? Padla je gotovo suha veja s stare jablane na
ovinku . . . Toda nekaj se giblje tam na koncu, nekaj
visokega in vitkega. Ali ni on? Zakaj se ne premakne,
zakaj ne stopi korak dalje? Nič? . . . Zablestela je
bela laket, pomignila mu je roka ter prosila naj stopi
bliže, gibala so se ustna, težko ga je pričakovalo
njeno srce . . . Mlad javor je stal tamkaj priklenjen na
mestu, njegove tanke veje so se zibale in objemale
mehko noč ... Saj je rekel, da pride nocoj, da pride
celo bolj zgodaj, nego po navadi!
Naslonila se je kodrasta glava v roke in se za­
mislila. Ne, ni mogoče, da ne bi prišel. Zadržali so
ga nenadni opravki. A ko se jih reši, gotovo prihiti
na perotih k njej, in njegov mehki glas ji bode šepetal
sladke besede. Kako počasi teko četrture! In vendar
je že deset!' Ne, nocoj ga ne bode več! Še niže je
zlezla kodrasta glava, naslonila se je na desko pri
oknu . . .
Zunaj pa je bilo že temno, da se niso razločevale
več niti poti. Visoke sence so silile kvišku, zibale so
se in majale. Gori nad njimi so blestele svetle zvezde.
Kodrasta glava pa je slonela na deski ob oknu
in se ni genila. Razpustili so se črni kodri in so ma­
hali navzdol, svetile so se bele lekti.
„Ana!"
„Čuj, Ana!"
Kdaj se je približal, da ga ni čula? Niti pesek
ni zaškripal pod njegovimi nogami, nič se ni genilo
Page 123
— 121 —
okoli njega. A bil je pri njej, čutila je njegovo sapo,
čutila njegov dihljaj.
„Ana, prišel sem po slovo. Nič več se ne bova
videla! . . ."
Kodrasta glava se je nenadoma dvignila kvišku,
roke so zakrilile po zraku.
„Moj Bog, kakšne sanje! Saj ga ni tukaj! . . ."
Še enkrat je pogledala Ana po vrtu, a vse je
bilo tiho. Počasi je zaprla okno ter izginila v sobi. —
Prav tačas, ko je Ana slonela ob oknu na vrt,
je obhajal v krasno razsvetljeni sobi sredmestne velike
hiše svojo zaroko mladi gospod Anton Volec. Bogato
je bila obložena dolga miza, penile so se kristalne
čase, rdeli so veseli obrazi. Bliskoma so v sosednji
sobi hiteli prsti po tipkah novega klavirja, ognjevit
valček je vršal po dvorani.
Mladi Anton Volec je vrtel svojo zaročenko po
njega taktih, stiskal je njene drobne prste med svojimi
in se privijal k njenim prsim. Njene žareče oči so
visele na njem in so ga omamljale.
Oddaleč sta gledala nevestina roditelja. On majhen
in suh, ona debela in naduta.
„Kakor nalašč sta ustvarjena drugi za drugega,
kakor nalašč, kaj ne Egon?"
„Da, kakor nalašč, da, mama!"
Valček je nehal, pari so se ustavili in so prihiteli
k mizi. Zazvenele so čase, zaiskrilo se je rujno vino.
„Bog živi zaročenca!"
„Bog živi! Bog živi!"
„Ali ne zaplešemo zopet?"
Iznova je zašumelo po dvorani, vnovič je za­
plesal gospod Anton Volec. In plesal je kakor brez­
umen, plesal zlasti tedaj, ko mu je šinila neka sitna
misel v glavo. Toda otresel se je je takoj in posrečilo
se mu je, da je nocoj pozabil one kodraste glave, ki
je slonela ob oknu na vrt in ki je prav tačas čakala
njega, Antona Volca . . .
Page 124
— 122 —
Tiste dni potem se je oglasil agent Zabukovec v
oni mali sobi z oknom na Volčev vrt. Počasi in s
trepetajočim srcem je stopal po stopnicah navzgor.
Namenil se je bil, da prihaja zadnjič. Ako ga Ana
odkloni še danes, potem je ne bode nadlegoval več,
potem že hoče odpraviti sam s seboj kakorkoli.
Ljubil je malo Ano s kodrasto glavo in kot noč
črnimi, kot morje globokimi očmi. Ljubil je malo Ano
z belimi, bleščečimi lehtmi, malo Ano z onim otro­
škim, naivnim vedenjem. A dosedaj ni bila njegova
ljubezen uslišana, vsaka beseda je bila brezuspešna.
Mala Ana ga je sicer poslušala, smilil se ji je, a vselej
je odbila njegovo prošnjo vljudno — toda odločno.
Zabukovec ni vedel, kaj bi si mislil. Saj mu ni
nikdar razodela, da je z dušo in telesom vdana mla­
demu Volcu. Zabukovec je zadnje dni izostal, a danes
se je odločil, da govori z Ano zadnjič.
Ko je stal pred njenimi vrati, se je zdel samemu
sebi kot otrok. Ta veliki, močni in zdravi mož s svojim
lepim moškim obrazom, ta se je vedel sedaj kot bo-
jazljivec, srce se mu je treslo v prsih. Komaj slišno,
nerodno je potrkal.
Takoj pri vratih mu je prišla nasproti Ana.
Ustavil se je in jo je pogledal. A tedaj je za­
pazil, da se je njena postava sključila v teh dneh, kar
je ni videl, da je bila Ana sedaj neznatna in drobna.
A ko ji je pogledal natančneje v obraz, je videl, da
so ji bile oči rdeče od joka in da so široko črno
obrobljene.
Stopila je k njemu in mu podala roko.
„Kaj Vam je, gospodična Ana?" Izginil je strah
iz njegovih prsi, ko jo je vidil takšno.
„Nič več mi ni sedaj, gospod Zabukovec — pre­
stala sem," je dejala tiho in mu pogledala v oči.
„Sedite k meni, Vi ste edini prijatelj, ki sem mu za­
upala od nekdaj, zato Vam hočem povedati vse."
In pripovedovala mu je o svoji ljubezni do Volca
in ni mu zamolčala niti pičice . ..
Čez dobro uro pa se je vračal Zabukovec po
stopnicah veselega srca, da bi bil zavriskal. Iz izpovedi
Anine je šele spoznal njeno vrednost, spoznal, kako
Page 125
— 123 —
zlato srce bije v teh ozkih prsih. In ljubil jo je še
bolj kot prej in vedel je, da je ne zapusti nikoli.
Nekoliko mesecev pozneje je bila Ana žena
Zabukovčeva, ki je bil tedaj agent pri tvrdki Volčevi.
III.
Na posameznih drevesih je že rumenelo listje in
zjutraj je že skoro sleherni dan ležala megla nad
mestom. Jesen je silila v deželo, je pošiljala prve svoje
poslance, da napovedo njen prihod. Počasi so prihajali
drug za drugim, počasi, kakor bi si ne upali, vsak se
je prikradel kar čez noč, da bi ga ne zalotilo podnevno
solnce, ki se jim še ni hotelo tako hitro umekniti.
Počasi, tiho in skrivaj so prihajali, kakor prihajajo
prvi sivi lasje na mlado glavo. Solnce jih je slednjič
opazilo, a jih ni hotelo videti teh poslancev z uvelimi
lici, z izpitimi žilami in ugaslimi očmi. Mimo njih je
jadralo dalje in se je smejalo. Mož jih noče videti
prvih sivih las, nasmehne se in se obrne od ogle­
dala . . .
Jutra so bila hladna, a popoldnevi topli. Kdor je
mogel, je hitel iz mesta v okolico, v to lepo, sanjavo
okolico. Zlasti ob nedeljah so potovale nebrojne gruče
iz prašnih mestnih ulic, da se naužijejo svežega zraka,
da se razkužijo raznih tvornic zagatnega dima, ki so
ga morali požirati ves teden. Mešali so se pešci in
izvoščki, dirjali so kolesarji in najnovejši in hkratu
najnesramnejši avtomobilisti.
Neke nedelje popoldne se je odpravil tudi agent
Zabukovec s svojo ženko iz mesta. Ona je peljala
voziček, v njem je sedel prvi njun otrok, enoletna
Minka. Hodila sta ob robu ceste, ob njivah in orume-
nelih travnikih.
„Kako lep dan je danes, Ana! Toda, kaj bi mi
bila ta svetloba, kaj bi mi bila vsa ta krasota
narave, da nimam Tebe in otroka, Ana! Pred dvema
letoma si nisem mislil, da bodem kdaj tako srečen."
Pogledala ga je hvaležno s svojimi velikimi,
temnimi očmi.
„Ali si res srečen, Ivan?"
Page 126
— 124 —
„Ali moreš dvomiti, Ana? Glej, kadar hodim
samoten po več dni po svojih trudapolnih in mučnih
poslih, daleč od doma po trgih in vaseh, tedaj me
spremlja povsod tvoja ljubezen. Močan sem v tej lju­
bezni in ne straši me bodočnost. V najtemnejši noči
mi sijejo tvoje oči kakor nebeške zvezde in jasna in
ostro je začrtana pot pred menoj — ne bojim se, da
bi jo zgrešil."
„Kako sem ti hvaležna za takšne besede, Ivan!"
„Glej, Ana, pred nekoliko dnevi sem srečal ne­
nadoma svojega nekdanjega prijatelja Kavčiča. Kakšen
fant je bil to! Njegova odločnost ni poznala nobene
meje, njegove misli so letale drzno in brez zadržkov
v najdaljnjejše daljave, v najskritejše kote,' njegove
nade so segale do neba. Kje naj bi bila zapreka, da
bi je ne bila odstranila z lehkoto njegova močna roka?
Zemlja in nebo, oboje mora biti njegovo, sem si mislil
tedaj. A ko sem ga srečal zadnjič, ga ni več poznalo
moje oko. Samo duša moja ga je še spoznala, ko me
je ogovoril. Kakšen si prijatelj, sem viknil, ali si ali
nisi to ti, ki sem te občudoval kakor neko višje bitje,
bitje, ki hodi visoko nad nami' in se njegova noga ne
more oblatiti z blatom vsakdanjega življenja? Pogledal
me je začudeno, nekaj se je zablisnilo v njegovih očeh.
,Prvi si, prijatelj' mi je odgovoril, ,prvi, kakor vidim,
izmed vseh onih, kar sem jih srečal V zadnjih letih,
prvi, da si ostal takšen, kot si bil nekdaj. Zato pojdi
z menoj, povedati ti hočem svojo povest.' — Ta povest,
Ana, je vsakdanja, a prav ta vsakdanjost jo dela silno
žalostno."
„Zabukovec se je zamislil in je stopal molče ob
svoji soprogi.
„Ali mi nočeš povedati te povesti, Ivan?"
Zdramil se je in dejal.
„Da, Ana, povem ti jo, toda ne sedaj. Ko bova
zvečer doma, tedaj boš slišala vse."
Voziček z otrokom je škripal dalje po peščeni
poti, oddaleč so se belile nizke bele hiše stranskih vasi,
nad njimi so se vzdigovali začrneli zvoniki, vmes se
je mešalo košato drevje z napol orumenelim listjem.
Page 127
— 125 —
Zabukovec in Ana sta zavila v prvo gostilno.
Pod širokovejnimi orehi in kostanji so stale tamkaj
pogrnjene mize, okoli nekaterih je sedelo že dokaj
meščanov. Na dolnjem koncu vrta je bila še prazna
miza. K njej sta sedla. Kmetiška natakarica, debela
punca zagorelih lic in rjave polti, jima je prinesla piva
in gnjati.
To skromno južino sta bila ravnokar zaužila,
ko zaslišita na cesti ropot nove kočije. Ana se ozre
in prebledi. V kočiji je sedel mladi Volec s svojo
soprogo. Bilo je prvič, da ga je videla, odkar sta bila
poročena z Zabukovcem. Mlada Volčevka je sedela ob
strani svojega moža v svetli moderni toaleti, ki je nje
lepoto še povečavala in kazala nje vitki stas in bujne
ude. Njena lepa glava je zrla ponosno okoli sebe,
videti je bilo, da je vajena gledati druge nizko pod
seboj. Njene oči so se svetile, njena usta so bila napol
odprta in bleščali so se beli drobni zobje. Sedela je
kakor kraljica na prestolu, lepa in mogočna.
Zraven nje je sedel soprog, mladi Anton Volec.
Senčil se je v milosti svoje soproge, a njegova glava
je klonila nizko, njegov obraz je bil bled in prepadel.
Stiskal se je Volec v kot in je bil videti neznaten in
silno skromen poleg svoje soproge. Njegovo oko je
zrlo mrko predse, ni se smejalo, ni umelo lepote, ki
je plula nad jesenskim poljem, nad vasmi in griči, nad
vso daijno okolico.
Ana si ni mogla odgovoriti, čemu je prebledela.
Davno, davno je že bil pozabljen v njenem srcu ta
mož, pobledele in zabrisale so se bile že davno poteze
njegovega obraza, odzvenel je že davno zadnji zvok
njegove nekdaj sladke govorice. Vse, prav vse je iz­
ginilo, izpuljeno je bilo do koreninice!
In vendar je prebledela! Nekaj ji je reklo, da je
to prvo srečanje po tako dolgem času zanjo začetek
dozdaj nepoznanih bridkosti, slutila je, da pomeni to
zopet preobrat v njenem življenju. Kakor električni tok
jo je prešinilo to spoznanje, ni se zavedela, odkod
prihaja, niti kam pojde, a vedela je, da je resnično,
da ji je usodno.
Page 128
— 126 —
„Kaj ti je, Ana?" je vprašal soprog, ki je opazil,
kako je prebledela.
Ana mu ni odgovorila. Tedaj se je ozrl in je
prebledel tudi on. Bol je prešinila njegovo srce in
zatresla se mu je za hipec roka.
„Ne, Ivan," je tedaj dejala ona mehko. „Tvoje
misli niso prave. Poglej mi v oči in potem sodi!"
Pogledala ga je odkritosrčno s svojimi zvestimi,
globokimi očmi.
„Odpusti mi, Ana, nehote, nenadoma je to prišlo
nadme!"
Solnčni žarek se je prikradel skozi veje na njiju
obraza in zažarile so se poteze v vdanosti in ljubezni
med obema, in bilo je zopet svetlo v njunih srcih . . .
Mladi Volec je zavozil na dvorišče. Elegantno
sta stopala konja, izpod njiju kopit je škropil drobni
pesek naokoli, izpod uzde so tiščale bele pene, iskrile
so se velike, lepe oči. Volec je rahlo privzdignil
bič in se je sklonil kvišku iz svojega kota. Ozrl se je
okoli sebe,, po vrtu, po navzočih, ter ustavil konja.
Skočil je z voza, pristopil k soprogi ter ji pomagal,
da je izstopila. Komaj se je doteknila njegove roke,
lahno kakor ptica se je zazibala njena vitka postava za
nekoliko hipcev v zraku, njena noga se je komaj za:
znala v pesku.
Kmalu nato sta prišla na vrt. Prisedla sta k večji
družbi za dolgo ozko mizo. Toda Volec je takoj zopet
vstal ter hitel proti mizi, kjer je sedel njegov agent
Zabukovec s soprogo. Njegov obraz ni kazal nikakršne
zadrege, pomlajal ga je celo nasmeh, ki se mu je zibal
okoli usten.
„Tudi Vi tukaj, Zabukovec? Nisem Vas še videl
v gostilni razen po službenih opravilih. Zdravi!"
Podal mu je roko.
„To je gotovo Vaša gospa soproga, ali me nočete
predstaviti?"
Zabukovec je zardel, a pogledal mu je naravnost
v oči.
„ Oprostite, gospod Volec, toda mislil sem ..."
Volec mu ni dal izgovoriti. Pristopil je sam k
Ani ter dejal:
Page 129
— 127 —
„Veseli me, da Vas imam priliko poznati, gospa !
Gotovo ste jako srečni, da imate tako vrlega moža,
kakor je gospod Zabukovec."
Ana ni vedela, kaj bi odgovorila, niti kaj bi storila.
Pogledala je svojega moža, toda ta je v istem hipu
gledal v tla in bobnal s prsti po mizi.
Volec pa ni hotel razumeti te zadrege. Prijel je
stol ter dejal:
„Saj mi gotovo dovolita, da prisedem nekoliko
hipcev. Rad bi govoril z Vami, gospod Zabukovec, v
kupčijskih zadevah."
In gospod Volec je res govoril o kupčijskih za­
devah, a njegove oči so bile obrnjene bolj proti Ani
nego proti Zabukovcu. Videti je bilo, kakor bi se po­
govarjal samo z njo, kakor bi ne bilo drugega človeka
zraven njiju.
Njegova soproga se je tačas razgovarjala z mladim
dolgim dijakom, ki se je bil prikazal prav v tem
hipu, kakor bi bil zrastel iz tal. Ko ga je Volec za­
gledal, se je naglo poslovil od Ane in Zabukovca ter
odšel tja.
Zabukovec in Ana sta se oddehnila, ko je odšel.
Odleglo je obema, toda izpregovorila nista nobene
besede. Ležalo je nad njima nekaj zadehlega in mo-
rečega.
Kmalu nato sta tudi molče vstala. Voziček z
otrokom je zopet škripal po peščeni poti, a sedaj proti
domu, zaostajale so bele nizke hiše stranskih vasi,
zaostajali so začrneli zvoniki, zaostajalo košato drevje
z orumenelim listjem . . .
IV.
Topel, nekoliko vlažen večer je bil tisti dan.
Zabukovec in Ana sta slonela po večerji pri oknu ter
zrla na ulice. V posameznih gručah so se vračali izlet­
niki v mesto, govorili so večinona glasno, smejali so
se veselo. Oživelo je zopet mesto, ki je bilo popoldne
skoro izumrlo. Bližali in oddaljevali so se koraki po
tlaku, ropotali so izvoščki, a legala je noč niže in
niže. Zasvetile so svetiljke po oglih.
Page 130
— 128 —
„Ali mi nočeš sedaj povedati povesti o svojem
prijatelju Kavčiču?" je prosila Ana ter prijela soproga
za roko.
„Prav rad, Ana! Toda pri oknu to ne gre, sediva
rajša na divan!"
„In ne prižgiva luči! Takole v temi se lepše
pripoveduje in lepše posluša."
„Kakor hočeš, draga!"
Sedla sta na divan drugi poleg drugega.
„Daj mi roko, Ana, tako mi bode nekoliko laže.
Povedal sem ti že popoldne, da je ta povest žalostna.
In ker je žalostna, si je ne upam prav nič predrugačiti,
ne izpustiti besedice. In zato jo moram pripovedovati,
kakor mi jo je pripovedoval prijatelj sam, z njegovimi
besedami."
Ana je položila roko v njegovo, njena kodrasta
glava se je naslonila na- njegovo ramo. Iz kota se je
culo lahko dihanje otrokovo, iznad omare se je ble-
stikalo nekoliko velikih vaz z visokimi šopki . . .
„Tako torej je pripovedoval moj prijatelj Kavčič,"
je začel Zabukovec s povestjo. Govoril je tiho, komaj
slišno :
„Dolgo je temu, kar sva se ločila in nastopila
vsak svojo novo pot, pot v življenje. Še preden pa sem
storil prvi korak na njej, sem vedel,, da ne bode srečna.
In zato sem se hotel vrniti, sem si hotel poiskati
drugega posla, ki bi se bolj prilegal mojemu značaju.
Tako sem postal iz učitelja poštni uradnik. Izprva sem
mislil, da sem' dobro zamenjal, pozneje sem uvidel,
da me je čakala tukaj ista usoda, ki sem ji hotel
ubežati, ko sem zapustil učiteljski poklic. Čemu torej
menjavati? Na vsaki poti je kamenje, na tej debelo,
na oni drobno, ob vsakega se lahko izpotakneš. Še
bolje je, ako je debelo, ga vsaj lahko vidiš oddaleč in
više privzdigneš nogo. Morda se ti posreči, da jo
dvigneš preko njega. Toda ako nisi opazil onega
drobnega, ostrega kamničevja in si stopil nanj, se ti
je zapičilo v meso, da si zaječal, in rana je bila še
.nevarnejša nego od prvega. Čemu torej izbirati, čemu
menjavati? Nastopi takoj prvo pot, ki se ti ponudi,
a pazi, da gledaš vedno pod noge! Pazi, da ne gledaš
Page 131
— 129 —
kvišku, tam gori nimaš iskati ničesar, priklenjen si na
zemljo, valjati in zvijati se moraš v prahu, kakor se
valja in zvija črv. Vidiš, jaz sem gledal vedno kvišku,
moji vzori so bili tam gori visoko visoko, hrepenel
sem po njih, iztezal sem po njih svoje roke, iztezal
jih toliko časa, da so mi utrujene omahnile. Nisem jih
mogel več vzdigniti! Vsaka moja žilica je silila kvišku,
tja k solncu, tja k večni svetlobi. Zastonj! A dasi so
trudne moje roke, dasi je izmučeno in izpito moje
telo, še vedno ne morem gledati na tla, še vedno po­
izkušam, da bi zazrl ono, da bi dosegel ono, kar vem,
da mora nekje biti, naj se skriva kamorkoli. Ne, ne
morem verjeti, še zdaj ne morem verjeti, da bi tam
ne bilo ničesar in prepričan sem, da so samo naše
oči preslabe, da ne morejo prodreti do tja, kamor
hrepeni naša duša. Dvojen človek je v meni, eden, ki
me sili, da bi gledal v tla, da bi si čistil in trebil pot,
da ne bi se spotikal ob kamenje, a drugi oni, ki
mi pravi: glavo in srce kvišku!
In zato se kesam sedaj, da nisem ostal pri uči-
teljstvu. Kaj je veličastnejšega, kaj je svetejšega, nego
dan za dnevom učiti: srca kvišku! Ali ti ne pride
moč v roke, da ne omahnejo, ako vidiš, kako se raz-
grevajo mlade duše, kako verujejo tvojim besedam?
Prepričan sem, da se pravi učitelj rajši spotika ob
kamenje, nego da bi gledal na tla. On sili kvišku, on
ne more pasti, ker ga podpirajo mlada srca, srca polna
klenega zrna, ki ga je tja notri sam zasejal, sam in
iz svoje duše!
Kakšni kontrasti so v meni! A vendar čutim, da
mora biti nekdaj bolje, prepričan sem, da se odgrne
zavesa in da zazrem solnce in svetlobo! Zato prekli-
cujem svoje prejšnje besede in pravim: Ne, ne glej
vedno pod noge, nisi priklenjen na zemljo, ampak
dvigni glavo kvišku, zasvitati se mora, tam iz daljave
mora zasvetiti solnce, božje solnce . . .
Kmalu potem, ko smo se razšli na vse strani,
sem se oženil. V svoji ženi sem iskal prijateljice in
tolažnice, sem hotel dobiti tovarišico, ki me bode
razumela, tovarišico, ki ji bode zrlo oko z mojim vred
kvišku, tovarišico, ki ji bode utripalo srce enako z
9
Page 132
— 130 —
mojim, tovarišico, ki ji bodo koprnele oči proti solncu,
kakor koprne proti njemu moje oči.
Daleč tam gori pod sivimi skalami stoji moja
rojstna vas. Beli oblaki plujejo nad njo, oni so edini
tujci in znanci, ki jo posečajo. In moja rojstna vas je
tudi rojstna vas moje žene. Mnogo sem videl deklic
po mestih, lepa je bila njih vnanjščina, zakaj ne bi
bila lepa tudi njih notranjščina? A med vsemi je ni
bilo, ki bi bila vznemirila moje srce. Vedrih oči, lahkih
nog sem stopal mimo njih, njihovi žareči pogledi niso
vžgali iskre moje ljubezni.
Nekdaj pa sem zašel po dolgih letih zopet v
svojo rojstno vas. Ni me pozdravil znani glas mojih
staršev, niso se mi zaiskrile nasproti oči sestrine in
bratove. Oče in mati, oba sta že v miru počivala tam
gori za cerkvijo nad vasjo. Skupen lesen križ, izpran
od deževja in začrnel od jesenskih vetrov, se je dvigal
nad njunima glavama. Nagnil se je bil na stran, po­
grezal se je niže in niže.
Brat pa je bil odšel s sestro v Ameriko. Domača
gruda ju ni mogla več živiti. S težkim srcem, s težkimi
mislimi sta odhajala. Oglasila sta se bila med potjo
v mestu pri meni.
Spremil sem ju zvečer na kolodvor. Mrak je že
legal po ulicah, luči niso bile še prižgane. Na koncu
dolgih ulic se je dvigal kolodvor. Nikdar prej ne slej
se mi ni videlo to poslopje tako temno, tako zapu­
ščeno. Videlo se je oddaleč, kakor bi ne bilo za
temnimi okni žive duše, kakor bi se po prostranih,
visokih prostorih izprehajale same tihe sence, ter se
plašno umikale druga drugi.
Brat je stopal pred menoj, midva s sestro sva
šla za njim. Njegov hrbet je bit skrivljen, desna rama
je bila nižja od leve, tiščal jo je navzdol velik rdeče
pobarvan kovčeg. Zibal- Se je zdaj naprej zdaj nazaj,
a dolgi koščeni prsti bratovi so se ga oklepali tesno,
zapičili bi se bili kmalu v les.
»Ali je težko, France?"
Postal je nekoliko, kakor bi hotel počivati.
„Ne preveč, to se že prenese."
Page 133
— 131 —
Šli smo dalje, njegove noge so postajale vsak
trenotek okornejše, začel jih je vlačiti za sabo.
„Kdaj bosta tam?"
„Tam?" ponovi sestra.
„Tam? Bog ve!"
Prišli smo do kolodvora. Prižgali so pravkar luč
pred vhodom. V motnih njenih žarkih se je zasvetila
kopica ljudi, ki so čepeli okoli stopnic ob vhodu.
„Tudi ti gredo v Ameriko," pravi France in od­
loži kovčeg.
„Vsi?" se začudi sestra.
„Vsi!"
„Ti se vrneš sedaj, Ivan?" vpraša sestra.
Tih in plah je bil njen glas. France me je po­
gledal od strani, a takoj se je obrnil proč. Videl sem,
kako je segel z roko preko oči.
Toda skpro se je zopet obrnil in je dejal:
„Morda se pa še vendar kdaj vidimo!"
Podal mi je roko.
„Zbogom, Ivan," je dejala tačas sestra. A njena
roka je segla po predpasniku in z njim si je za­
krila oči. .
Neznani obrazi izseljencev so se vsesali s svojimi
očmi v nas '. . .
Nobenega ni bilo več tam gori pod onimi sivimi
skalami, nobenega, ki bi si zaželela po njem moja
duša. A vendar sem moral videti to vas še enkrat!
Počasi sem stopal navzgor.
Svetlo je sijalo solnce na skromne hiše, nad
njimi so pluli oni beli oblaki, stari znanci izza davnih
prošlih dni. Pluli so dalje in so se izgubljali v daljavi
za onimi sinjimi vrhovi na vzhodu. V lahnem poletnem
vetriču so se zibali obcestrir topoli, na njih so cvrčali
škržati. Vse se je kopalo in treslo .v-, morju svetlobe.
Jaz sem pa legel v travo na vršičku nad svojo
rojstno hišo. Tujci so prebivali tam doli v onih skromnih
in ozkih prostorih z nizkimi vrati in nizkimi okni.
Težke misli so ležale na moji duši, težke kot svinec.
A neprestano sem zrl tja doli, kjer so hitela nekdaj
9*
Page 134
— 132 —
mimo mene srečna detinska leta. Solze so porosile
moje oči, solze, ki so tekle zadnjič, ko sem se po­
slovil od brata in sestre tam ob kolodvorskem vhodu.
Minilo vse, minilo! . . .
Tedaj sem začul rahle stopinje za seboj. Naglo
sem skočil kvišku in pred seboj sem zagledal mla­
denko, staro morda osemnajst let. Moje oči so začudeno
obvisele na njenem lepem obrazu.
„Kdo ste, gospodična?"
„In Vi, gospod?"
Imenoval sem ji svoje ime.
„Ah da; spominjam se Vas. Toda otrok sem še
bila, ko ste. bili zadnjič tukaj. Za pogrebom ste šli, za
p"okojno svojo materjo. Kako ste se mi smilili tačas!"
„Ali nisem ugenil, ako pravim, da ste gospodična
Vrhovčeva?"
„Kako morete to vedeti ?" je vzkliknila veselo.
„No, težko ni ugeniti, ako človek pozna vse hiše
po vrsti, kolikor jih je tam doli," sem dejal in se
nasmehnil.
„Res je, ugenili ste," je dejala in mi je podala
roko.
„Toda pojdite z menoj k nam, dobro ste nam
došli. Mojega očeta in mater bo gotovo veselilo, ako
vidita čez dolgo sina onih ljudi, ki jih še zdaj ne moreta
pozabiti. Kolikrat se menimo o Vaših pokojnih starših,
Vi ne veste." Stopala sva navzdol proti vasi. Vso pot
je govorila veselo, njen srebrni glas je odmeval od belih
sten, solnce se je smejalo na naju. Jaz pa sem bil z
vsakim korakom bolj zamišljen. Padlo je tačas seme
ljubezni v moje srce, padlo in vzklilo.
Pri Vrhovčevih so me sprejeli kot starega znanca.
Odvadil sem se bil že kmetiških ljudi, večletno bivanje
v mestu. mi jih je odtujilo. Toda danes sem se čutil
takoj zopet domačin med njimi. Ti resni razorani obrazi,
te svetle prijazne oči, trda okorna govorica, vse me je
zopet prestavilo v nekdanje čase, mi je pričaralo pred
oči toliko lepih trenotkov izza davnih dni.
Težko sem se ločil od gostoljubne hiše . . .
Toda prišel sem drugič in tretjič, prišel sem tja
gori, kadarkoli sem utegnil. Razvijala se je moja ljubezen
Page 135
— 133 —
do Minke in se razvila v mogočen plamen. Zazdelo se
mi je, da sem našel v Minki bitje, ki se bode oklenilo
z vso silo, z vso dušo mojega bitja in žitja Ta misel
me je osrečevala, ta misel me je tedaj prevzela vsega.
Minka me je ljubila s prvo svojo ljubeznijo. Prišla
je bila komaj iz mestnih šol, njeno srce je bilo polno
cvetja in bujnega zelenja. Začutil sem vonj tega cvetja,
zapazil prelestno barvo tega zelenja. In prepričan sem
bil, da si vzgojim in prikrojim bodočo tovarišico svo­
jega življenja prav po svoje. Svoji duši storim enako
njeno dušo, moje želje bodo njene želje, moje hrepe­
nenje njeno hrepenenje. Oba bodeva jadrala v isto pri­
stanišče, obema bodo svetili nasproti isti cilji. Najbo­
gatejši bom med svojimi sovrstniki, najbogatejši na vsem
svetu . . .
Poročil sem se. Svetal je bil oni dan, najsvetlejši
v mojem življenju. Stari Vrhovec je objel svojo hčer,
ko je odhajala z menoj, in solze so mu silile v oči.
Objel jo je tačas menda prvič v svojem življenju, ne­
roden in okofen je bil. Vrhovka jo je poljubila v sobi,
ni si upala stopiti na vrata, sramovala se je svojih
čuvstev, ki so ji prekipevala ob slovesu.
Ko sem stopal z Minko na voz, sem jo videl v
sobi ob oknu s sklonjeno glavo. Pomigala sva ji z
Minko v zadnji pozdrav in konja sta potegnila.
Visoko na nebu so pluli oni znanci, beli oblaki,
in izginjali so nad daljnimi vrhovi. —
Lepi so bili oni prvi tedni, oni prvi meseci! Čemu
bi ti pravil o njih sedaj, ko so minili za vedno, sedaj
ko se je naselila v srce moje tema in žalost? Da, pri­
jatelj, tačas si nisem mogel misliti, da bi se moglo kaj
izpremeniti, da bi moglo kdaj zaiti solnce moje sreče.
Izprva mi je zadoščala Minkina bližina. Da je le
bila blizo mene, že so razsvetili solnčni prameni mojo
notranjščino, že se je v njih kopala moja okolica. Tedaj
nisem vpraševal, kako dolgo ostane tako, tedaj nisem
bil še iztegnil roke, da odgrnem zaveso in pogledam,
kje je izvor te sreče, izvor te svetlobe. Nisem si mogel
misliti, da bi bil ta izvir usehljiv, da bi mu kdaj zazijalo
nasproti temno in prazno njegovo žrelo . . .
Page 136
— 134 —
Tedaj se je zgodilo nekega dne, da sem opazil
oblaček na čelu svoje soproge. Prost sem bil oni dan
in sedel sem s knjigo v roki ob oknu. . Ona. je pletla
meni nasproti. Oba sva molčala.
Lep zimski dan je bil zunaj. Mimo okna so hi­
teli drsalci z drsalkami v rokah, tam oddaleč se je
svetilo veliko srebrno zrcalo, na njem je bilo polno
mladega življenja. Nad zrcalom v hribu so zelenele
smreke.
Minkino oko je. strmelo tja doli, senca na čelu
se je večala.
„Kaj ti je, Minka?".
Prijel sem jo za roko.
„Kaj naj mi bo?"
Njena glava se ni obrnila proti meni, zrla je še
vedno tja doli. A v njenem glasu je bilo nekaj tujega.
Osupnil sem.
,',Minka, nekaj ti ni prav, nikdar mi še nisi tako
odgovorila. Povej mi, kaj ti je?"
Molčala je in mi odtegnila roko..
„Minka, sedaj vem vse, prav vse," sem viknil.
„Tebi ne zadoščam več sam, ti si želiš vun, hrepeniš
po ljudeh, po družbi!"
Tedaj se je obrnila proti meni.
„Da, ugenil si. Glej, mlada sem še, ali naj bom
vedno doma? Ko sem bila pri starših, nisem smela
nikamor, ali naj bom zaprta tudi sedaj ? Vidiš jih žene
svojih tovarišev, vsaj nekaj imajo od življenja, možje
jih vodijo —"
„ Minka!"
Hudo mi je bilo naenkrat pri srcu in vstati sem
moral. Hipoma se je porušila nad menoj ona ponosna
stavba, ki je nanjo prirastlo moje Srce z vsako naj-
tanjšovsvojo nitko. Porušila se je in sesedla.
Čuden človek sem, prijatelj, res čuden. Vse hočem
imeti zase, zlasti sem hotel imeti samo zase svojo ženo.
Zadoščala mi je popolnoma sama, zakaj ne bi ji za­
doščal tudi jaz sam?
Hudo mi je bilo tačas, hudo. Vse moje sanje so
se razpršile kakor pene. Začutil sem tedaj, da sem se
varal. Ono cvetje in bujno zelenje, ki sem mislil, da
Page 137
— 135 —
je vzcvelo in ozelenelo iz kali, ki so skrite globoko v
njenem srcu, ono cvetje je bilo tuje. Nekdo je prišel
od nekod in nasul ga je bil tja. Zavonjalo je, zazele-
nelo je, a otreslo se je kmalu in obledelo, ker je bilo
samo nasuto, ker je bilo natrgano drugod.
Porečeš mi gotovo, kako se morem žalostiti za­
radi takšne malenkosti. Saj je imela žena prav in celo
dolžnost je moja, da jo peljem v družbo. Človek je
ustvarjen zanjo, zlasti ženska. Vse res, prijatelj, prav
imaš. Toda tukaj je bilo nekaj drugega, tukaj ni bila
njena želja, ki mi je bila v obraz. Njene besede same
na sebi so bile, ki so mi hipoma odkrile njeno no­
tranjščino, ki so mi pokazale, kako prazno je bilo moje
upanje, da si vzgojim in prikrojim svojo tovarišico po
svoje. Prijatelj, ena sama beseda zadošča včasi in strese
v prah, kar se je sezidalo v dolgih, upanja polnih
dneh . . .
Od tistega dne je stopilo nekaj med naju. Bilo je,
kakor bi se bila privalila velika motna reka od nekod.
Nenadoma se je razlila in časa nisva imela, da bi se
bila rešila oba na isti breg. Ločila naju je, stala sva
vsak na svojem bregu, a mostu ni bilo ne brvi, da bi
prišla drug do drugega. A reka se je valila dalje in je
bila vedno širša in motnejša . . .
Od tedaj sva se z ženo razgovarjala le redkokdaj.
Rodilo se je bilo med nama nezaupanje, kar samo ob
sebi je prišlo. Hodil sem v urad in iz urada, nobene
pomenljivejše besede ni bilo med nama. A videl sem,
da se v moji ženi nekaj godi, česar nisem prve dni
mogel prav umeti. Navidezno se mi je vdala, nikdar
ni več silila, da bi jo povedel v družbo, a vedel sem,
da' ji ni prav, da jo to peče in boli.
A kmalu mi je bilo vse jasno.
Nenadoma sem bil prišel nekega dne domov iz
urada. Bolela me je glava in nekdo drugi je prevzel
službo namesto mene. Odprla mi je dekla in se ustrašila.
„Kje je gospa?«
„Gospa je že v postelji," je odgovorila tiho.
Stopil sem v spalnico. Luč je brlela nad posteljo,
moja soproga je bila res že pod odejo. Desnica ji je
visela s postelje, skoro se je dotikala tal.
Page 138
— 136 —
Pristopil sem k njej. Sklonil sem se in sem ji
privzdignil roko. Bila je vroča, žile na njej so bile
zabrekle. Položil sem jo na posteljo.
In ko sem se tako sklonil in ji popravil roko, so
se tudi moje ustnice: doteknile njenih.
Moj Bog! Iz njenih ust je zavela zoprna sapa,
je zadišalo po žganju.
Hkratu ko me je doletela ta sapa, sem zapazil
na njenem licu podolžno rdečo liso, ki je dozdaj nisem
še videl. Kakor dolg krvav curek se je zablisnila
v motni razsvetljavi. In zazdel se mi je ta prej tako
lepi obraz spačen in pokrit z režočo krinko. Neka ne­
vidna moč me je sunila od postelje, opotekel sem se
na divan, tam sem zaril glavo v blazino . . .
Tiho kakor tat sem se splazil pozno ponoči v
postelj. Toda moje oči niso našle spanca, po mojih
žilah se je pretakal vroč svinec in na dušo mi je leglo
nekaj težkega in temnega. Ves svet se je hipoma skrčil
in zožil, skupaj so se stiskale njegove meje, in začutil
sem, da sem bil nenadoma zaprt v ozko zadehlo rako,
ki je pritiskala s svojim železnim pokrovom na mojo
glavo. Pritiskala je. Naj bi bila vsaj pritisnila tako, da
bi me bila tačas zadušila!
Skozi zastore se je prikradel v sobo prvi jutranji
solnčni žarek. Tedaj se je zbudila moja soproga. Za­
čudeno je pogledala okoli sebe. Skoro prestrašila se je,
ko me je zagledala v postelji. A privila se je bliže
mene in je ovila polno svojo roko okoli mojega vratu.
In tedaj sem zopet začutil ono sapo. Nisem si
mogel pomagati, obrnil sem glavo v stran.
„Kaj ti je, dragec? Ali si bolan? Zakaj se obračaš
od svoje Minke?"
Molčal sem in skočil raz postelj. Nisem ji mogel
odgovoriti, tudi ako bi bil hotel. Resnice ji nisem hotel
povedati, smilila se mi je, a legati nisem bil vajen,
hinavec nisem mogel biti.
Težko težko mi je bilo pri srcu, ko sem se naglo
oblačil. Ogledalo na steni mi je pokazalo moj obraz,
ustrašil sem se ga. In tedaj me je obšlo neko nemoško
čuvstvo, nekaj mehkega in ženskega, in sledovi tega
čuvstva so se pokazali v mojih očeh. Nisem jih mogel
Page 139
— 137 —
zadržati solz, ki so nenadoma prikipele v oči, toda
sramoval sem se jih in nizko sem sklonil svojo glavo.
S postelje pa me je opazovalo dvoje velikih
strmečih oči. Ona, ki je tam ležala, ni umela mojega
sedanjega vedenja. Videl sem te preplašene oči v zrcalu,
videl sem jih in še bolj se mi je zasmilila.
Toda hitel sem, da se odpravim, hitel sem, da
pridem na zrak, v sobi mi ni bilo obstanka. Pograbil
sem nazadnje še klobuk ter sem se hotel oddaljiti.
Tedaj pa so se njene roke razprostrle proti meni,
proseče in drhteče. Ugenila je bila tačas, kaj se godi
v meni.
„ Milan!"
Zgrešile so moje noge nameravano smer, zavr­
telo se je v moji glavi in preden sem se zavedel, sem
bil pri njej. Ovile so se njene roke mojega tilnika,
trdo, trdo, in ga niso hotele izpustiti. In iskale so
njene ustnice mojih in so šepetale:
„Saj ne bom več, Milan, nikdar več!"
Zasvetilo se je po sobi, zaplesali so po njej še
enkrat zlatosvetli solnčni žarki . . .
Vidiš, prijatelj, takšni smo! Menim, da me raz­
umeš, ko ti pravim: takšni smo! Ali bi bil ti ravnal
drugače? Ne, gotovo ne!
Ali vidiš, takoj drugega dne me dobi na cesti
neki prijatelj. Dolgo ga že nisem bil videl, skoro bi
ga ne bil spoznal, ko me je ustavil.
„Ah, ti si, kako se imaš? Kaj novega?" ga
vprašam. .
Zasmejal se je in je pokazal črne svoje zobe.
„Ali ne veš? Ločil sem se že pred letom."
»Zakaj pa?"
„Zakaj? Čudno vprašanje! Moja žena je bila
pijanka, a jaz sem potreboval denarja za svojo pijačo."
„A tako! Ali si zdrav?"
Pogladil se je po trebuhu in se je zopet zarezal.
»Prijatelj, škoduje mi samo še voda!"
Smejal se je še sam s seboj, ko je stopal dalje
z visoko povzdignjeno glavo . . .
Page 140
— 138 —
Torej takšni smo!
Dnevi so potekali naglo, skoro prenaglo. Pri
meni se ni navidezno izpremenilo drugega, nego da
mi je žena porodila prvega otroka. To naju je še bolj
združilo, to se pravi, mene je priklenilo še bolj
na mojo soprogo. Moje ljubezni do nje ni moglo
omajati prav nič več na svetu. Res,' prav nič več!
Zato pa je prišlo tako, kakor je moralo priti!
Ko sem nekega dne premetaval po starini in iskal
nekih že'davno pozabljenih reči, sem naletel na obilo
steklenic in stekleničic. Vse so bile odmašene, samo v
eni je bila še neka tekočina. Odprem in jo povonjam.
Zadišalo je iz nje žganje. Po žganju so dišale i vse
druge'.
Prav v istem času vstopi moja žena. Ko vidi,
kaj imam v roki, se zapraši vsa divja proti meni in
mi iztrga steklenico iz rok.
„Kaj hočeš tu? Česa iščeš? Tu nimaš opraviti
ničesar!"
Nisem je še videl nikdar takšne. Pred menoj je
stala zblaznela ženska. Iz nje je dišalo zopet žganje.
V meni je vzkipelo, zavpiti sem hotel, a nobenega
glasu ni bilo iz mojega grla.
„Poberi se od tukaj!" je zavpila zopet in je gle­
dala še bolj divje. Moja roka se je dvignila, tresel sem
se kot šiba. A kakor se je roka dvignila, tako mi je
zopet omahnila.
Ne, tega ne, je kliknilo v meni, to bi bilo ne­
častno ! . . .
'
Prijatelj, odzdaj je šlo z njo vedno bolj navzdol.
Gledati sem moral in moram še sedaj, kako se opija
dan za dnevom, kako besni nad menoj in nad otrokom.
Ne moreš si misliti, s kakšnimi pridevki me obklada,
ženska usta niso ustvarjena zanje.
A jaz trpim in molčim. Kadar ne morem več
prenašati, se splazim iz hiše in iščem miru v delu ali
po samotnih stezah. Gozd je moje zavetje in moja
tolažba.
Kolikrat sem si že očital, da sem premehak, da
bi vendarle lahko ustavil tako počenjanje. Toda čemu
naj jo kaznujem? Ali je ona kriva, da sem jo poiskal
Page 141
— 139 —
tam gori v onem gorskem kotu, da sem jo iztrgal iz
one srede, ki je iz nje 'zrastla in ki vanjo še vedno
spada po svojem mišljenju, po svoji poluizobraženosti
in po svojem rojstvu? Jaz edini sem tisti, ki sem kriv!
In zato trka moja roka skesano ria prsi, a ne da
bi se dvignila in enkrat za vselej končala to neznosno
bedo!
Kolikrat in kolikrat sem že mislil na ločitev. Proč,
daleč proč! Svojemu otroku sem dolžan, da bi šel proč.
Daleč bi šel, tja daleč za gore, kjer me ne pozna
nihče, kjer ne bi zapuščal za seboj sledu. Ali kako
naj grem? Poizkusil sem že, odšel sem za nekoliko
dni, a vrnil sem se zopet. Srečen nisem bil, ko sem
bil sam, srce me je gnalo nazaj, nazaj v njeno bližino.
Jaz ljubim to žensko, prijatelj, jaz jo ljubim,
ljubim jo tako, da rajši dopuščam, da me suva njena
noga, da pleše po mojih idealih, nego bi se ločil
od nje.
Ali je ona kriva?
Prijatelj, tu ni rešitve niti zame niti zanjo. Počasi
ginevam, a nočem in se ne znam rešiti. Konec vidim
pred seboj. Poznam ga kakšen bode, a storiti ne morem
koraka, da bi se mu umaknil. Pričakujem ga z od­
prtimi očmi.
Ljubezen,' ljubezen! . . .
Sedaj gotovo razumeš tudi moj dolgi uvod tej
povesti. Veseli me, ' prijatelj, da si srečnejši od mene,
res me veseli. Pojdi in bodi še srečnejši! Veruj mi, da
dozdaj še nihče ni slišal te povesti, da še nihče ne
ve, koliko trpi tvoj nekdanji prijatelj: Da sem jo raz­
odel tebi, naj ti priča, koliko zaupanje sem imel od
nekdaj do tebe!" —
„Tako, sedaj sem dokončal to žalostno povest,
draga Ana," je rekel Zabukovec in je poljubil svojo
ženko na kodre.
Ona pa, se je stisnila še bolj k njemu.
„Da, Ivan, žalostno, tako žalostno, kakršne še
nisem slišala nikoli."
„Kaj praviš, Ana, ali ima moj prijatelj prav s
svojim potrpljenjem in trpljenjem?"
Page 142
— 140 —
Zravnala se je kvišku ter ga jasno pogledala s
svojimi zvestimi očmi, ki so se zasvetile celo v temi:
„Da, Ivan, jaz mislim, da ima prav!"
„Prav praviš, kdor tako trdno veruje, ko pravi:
zasvitati se mora, mora in mora — ta mora imeti prav!"
Kmalu potem je bilo slišati v sobi samo še rahlo
dihanje, iznad omare se je blestikalo nekoliko velikih
vaz z visokimi šopi in skozi okno so sijale svetle
zvezde. —
V.
Zabukovec je odšel na potovanje. Prehoditi je
imel dolgo pot, obiskati nebroj strank v prilog Volčevi
tvrdki. Na postajo ga je spremila ženka z otrokom.
Vselej je morala biti pri njem do zadnjega trenotka,
kakor ga je vedno pričakovala na peronu ob njega
prihodu, da ni zamudila niti hipca njegove prisotnosti.
Težko ji je bilo vedno slovo od soproga, dasi se
je odpravljal morda samo za nekoliko dni, a tako težko,
kakor ji je bilo danes, ji ni bilo še nikdar. Kar izpu­
stiti ni mogla njegove roke iz svoje, šla je za njim
prav do njegovega sedeža v voz.
„Pa glej, da se ti ne pripeti kaj hudega! Pazi
se, kar nekam hudo mi je pri srcu, kakor bi se ti
imela zgoditi velika nesreča."
„Nič se ne boj, Ana, saj veš, kako sem previden."
„Torej z Bogom!"
Vlak se je začel pomikati dalje, Ivan je stal pri
oknu in migal v slovo. Steber dima se je valil mimo
vozov, vlak se je skril za ovinkom.
Ana se je počasi vračala v mesto, v svoje stano­
vanje. Njena duša ni bila vesela ob pogledu na te
dolge vrste hiš, ki so se kopale v svetlobi poznojesen-
skega solnca. Bilo ji je, kakor bi se te hiše opasno
zibale nad njeno glavo, kakor bi se imele pravkar
zrušiti in jo pokopati pod seboj. Tesneje je oprijela
ročaj pri otrokovem vozičku, hitreje je porinila voziček
dalje po tlaku. Hipoma se ji je videlo, kakor bi jo
obdajala nevidna nevarnost, ki je skrita v teh hišah.
Začutila je, da je varna samo doma v tesni svoji sobi
med štirimi stenami, da je varna samo tam, kjer je
Page 143
— 141 —
zapustila neizbrisen sled noga njegovega soproga.
Le tam, kjer je najmanjšo stvarco posvetila navzočnost
njegova, le tam ji ne more pretiti nikakršna nevarnost.
Hitela je po ulicah, da so jo začeli že opazovati
ljudje. Vsa zasopljena je dospela v svoje stanovanje,
kjer se je takoj lotila dela, ki ga je bila odložila
poprej. Nervozno se je gibala med opravo, ki jo je
začela urejevati, vsaka stvarca je morala stati na svojem,
od nekdaj ji že odločenem prostoru, se je morala sve­
titi, kakor bi bila pravkar izšla izpod mojstrove roke.
Tedaj je nekdo pozvonil.
Ana je hipoma obstala. Rezki glas zvonca jo je
pretresel, da ji je začelo srce burneje utripati. Nihče
ni bil vajen, da bi jih obiskoval ob tej uri. Ko je
zjutraj odšla mlekarica in tolikrat na teden tudi
pekovski vajenec, od tedaj je navadno zvonec počival
po ves dan, ako se ni včasi zjutraj oglasil še sem-
tertja berač. Vedela je takoj, da mora biti nekaj po­
sebnega, a srce ji je povedalo prvi hip, da tudi nič
dobrega.
Popravila si je lase, ki so ji silili na čelo, pogle­
dala- se je za hipec v ogledalo, a potem šla odpirat.
Na vratih se je pojavil gospod Anton Volec mlajši.
Nekoliko bled je bil danes njegov obraz in njegova
visoka postava je bila videti stisnjena. Ena rama je
celo silila nekoliko više kot druga. A bil je gospod
Volec skrbno počesan, jasno se je svetila bela raza na
sredi glave, in lasje so bili ob straneh kakor polimani
in ob sencih nesvedričeni. Dišal je po jedkem parfumu,
videti je bilo, da je pravkar prišel od brivca.
Stisnil je noge skupaj in se nemo poklonil.
Ana ni verjela svojim očem, ko ga je zagledala.
Nobena pametna misel ji ni mogla v glavo, niti po­
mislila ni, kaj naj bi storila. Povesila je oči in stala
je pred njim kakor pred sodnikom.
„Gospa, samo trenotek me sprejmite," je dejal
Anton Volec tedaj in njegov glas je bil mehak in proseč.
Tedaj se je zdramila.
„Gospod Volec, ako je Vaš poset namenjen mojemu
možu, Vam moram povedati, da je danes odpotoval,"
je rekla ter se poklonila.
Page 144
— 142 —
„Vem., gospa. A jaz moram govoriti z Vami,
moram govoriti še danes".
Še bolj proseč in vsiljiv je bil njegov glas.
Odločila se je bila v tistem hipu in dejala je trdo:
„Dobro, vstopite torej!"
Vedla ga je v sobo, pokazala mu stol ter rekla:
„Upam, gospod Volec, da se Vaš razgovor ne bo
dotikal one minile dobe iz mojega življenja, ki sem
nanjo tako lehko pozabila."
„Tako lehko pozabili, gospa? Vi se maščujete,
gospa, nad onim, ki sedi zdaj skesan pred Vami, ki
bi rajši popravil, kar je zagrešil, nego je sedaj živ. Vi
se maščujete nad pobitim sovražnikom, ki se ne more
več braniti."
„Prosim Vas vnovič, gospod Volec, ne dotikajte
se reči, ki leže že davno globoko pokopane in ki jih
ne more zbuditi k življenju nihče več na vsem svetu.
Povejte rajši, kaj Vas je dovedlo k meni in česa želite
ali zahtevate od mene."
Volec se je pomaknil bliže nje in je izkušal doseči
njeno roko.
„Samo še enkrat mi podajte svojo ljubo roko,
samo še enkrat, v znamenje, da ste mi odpustili na
dnu srca in zadovoljen bodem in lehko zopet odidem!"
„Čemu roko, gospod Volec? Ali sem Vam dala
kdaj in z najmanjšim znamenjem povod, da bi lehko
mislili, da sem se srdila nad Vami? Oj ne, gospod
Volec, moje življenje se razvija srečno, srečneje, nego
bi se bilo moglo razvijati ob Vaši strani. Zagotavljam
Vas, da ni bilo nikdar zale misli v mojem srcu do Vas
zaradi tega Vašega ravnanja. Sama pripoznam, da
sem bila tačas neumna, ko sem mislila, da bi me
utegnil kdaj napraviti gospod Anton Volec za odlično
in bogato gospo. Smejati se moram, da sem mogla
kdaj sploh kaj takega misliti. In ako hočete vedeti,
Vam moram celo povedati, da bi niti ne mislila več,
da ste še na svetu, ako bi Vas ne bila zadnjič videla
na. deželi in ako bi slučajno moj mož ne bil v službi
pri Vašem očetu. Zato pa moram že prepustiti Vam,
gospod Volec, da sami razmišljujete in izkušate dognati,
ali je bilo Vaše tedanje ravnanje nasproti mladi in ubogi
Page 145
— 143 —
deklici pošteno in moško ali ne. Jaz Vas nisem sodila
nikoli in Vas ne maram soditi nikoli."
Govorila je naglo in neusmiljeno in Volec se je
zvijal pod vsako besedo in si je grizel ustnice.
Ko je končala, je nenadoma padel pred njo na
kolena.
„Ne, ne, tako ne more biti, to ni res! Sama
sebe varaš, Ana, ti nisi srečna, ti ne moreš biti srečna!
Spomni se na one lepe čase, ko si prisegla ljubezen
samb meni, spomni se nanje in prepričan sem, da
najdeš še v svojem srcu iskro ljubezni, ki tli do mene,
ki sem sedaj nesrečen, kakor ni nesrečen nihče na svetu,
do mene, ki se danes tako globoko ponižujem pred
taboj, proseč te vnovič, da razpihaš ono iskro v mo­
gočen plamen ter objameš z njim vnovič moje življenje."
Objel jo je okoli kolen in ni se ga mogla otresti.
»Pustite me, gospod, Vi pozabljate, da imate pred
seboj ženo drugega, ki Vam ni storil nikdar nič zalega.
In Vi ga sramotite s takšnim počenjanjem, z najostud-
nejšim počenjanjem, ki se more najti na svetu. Pustite
me, sicer zavpijem na pomoč!"
Pahnila ga je od sebe z vso močjo, a on se e
oklepal njenih kolen in jih ni hotel izpustiti.
„Kmalu bom končal, Ana! Vidim tvojo neusmilje­
nost, vidim, da me nisi ljubila nikdar," je dejal s takim
glasom, da se je hipoma nekaj zgenilo v njenem srcu.
Sam Bog ve, na kateri trenotek se je spomnila pri teh
besedah, da je za hipec oslabela njena volja, da je
postalo mehko v njeni notranjščini.
Njene roke so omahnile, njeno oko se je za-
meknilo daleč nazaj v prošlost.
A on se je vzradostil. Zapazil je takoj ugodnost
trenotka. Počasi se je dvignil in je prisedel prav blizu
nje, da se je njegova roka dotikala njene lekti.
„Glej, Ana, jaz sem nesrečen, silno nesrečen.
Mislil sem nekdaj, da ljubim njo, ki sem jo poročil.
Morda sem jo res ljubil, a ona ni ljubila mene nikoli.
Napravil sem jo za ugledno gospo, a ona mi je to
povrnila s tem, da me je napravila siromašnejšega,
nego je najslabši berač. Oropala me je veselja do
dela, veselja do življenja, ogoljufala me je za mojo
Page 146
— 144 —
mladost. Ničesar nimam od nje, še celo drage obleke,
ki jih kupuje za moj denar, so napravljene zato, da
se jih vesele drugi, ki žive ob njeni milosti. Toda
dovolj —"
Volec ni mogel nadaljevati. Izginilo je iz Ane
tačas ono mehko čuvstvo, ki jo je bilo navdalo tako
nenadoma. Ponosno se je zravnala in se vstopila predenj.
„Čemu mi pripovedujete vse to? Mene nič ne
zanimajo Vaše razmere. Kakor ste si postlali, tako
ležite," je dejalo trdo ter stopila k vratom.
Odprla jih je na stežaj ter rekla:
„In sedaj odidite in ne prestopite več tega praga!"
Volec je skočil kvišku, njegov obraz je rdel,
njegove roke so se tresle.
„Meni kaj takšnega, meni!" je sikal in hitel po
stopnicah. „To mi poplačaš drago!"
Ko so odzveneli njegovi koraki na ulicah, je
padla Ana onemogla v naslanjač. Zakrila si je obraz z
rokami in njeno telo se je krčevito zvijalo od bolesti,
ki ji jo je provzročil Volčev obisk.
Temni oblaki so se zbirali na nebu njene sreče...
VI.
Anton Volec je bil že dolgo sam gospodar, očeta
je krila že davno črna prst. Dokler je bil stari še živ,
je izkušal vedno, da bi ublažil nasprotstva, ki so se
kupičila slehrni dan med njegovim sinom in njega
soprogo. In posrečilo se mu je bilo vsaj toliko, da
niso prišle te žalostne razmere v javnost. Ljudje so
videli nezadovoljstvo, ki se je naselilo mlajšemu Volcu
na čelo, videli so nemir, ki se je polaščal vedno bolj
in bolj njegovega bitja, ugenili so, da je nesrečen,
toda nihče ni vedel pravega vzroka, odkod izvira to
nezadovoljstvo, ta nemir in ta nesreča.
Ko je pa umrl stari Volec, tedaj so se razmere
poostrile do skrajnosti. Prišle so v javnost posamezne
podrobnosti, ki jih Volec niti prikrivati ni hotel več.
Konec vsemu je bil, da je Volec odpravil svojo soprogo
iz hiše. Ločila sta se natihoma brez nepotrebnih sit­
nosti in stroškov. Vedrega čela in lica ga je zapustila
in z nasmehom na ustih.
Page 147
— 145 .—
„T'o je edina dobrota in edino veselje, ki si mi
ga storil," mu je dejala ob slovesu. „Zato pa hvala
ti in z Bogom!"
Veselo so pohiteli konji v sveže pomladno jutro,
zaprašilo se je za kočijo in izginila je za vogalom.
Volec se ni ozrl za njo. Izkušal je, da bi se
oddahnil, in povzdignil je svojo glavo visoko. Da, na­
smejal se je celo! Toda v istem hipu je začutil neko
čudno praznoto v svoji duši, ozrl se je okoli sebe,
kakor bi iskal nekoga in glava mu je zopet klonila.
Zaprl se je v svoje stanovanje in ni ga bilo na
izpregled tisti dan . . .
*
• *
*
Zabukovec je ostal v službi tudi pri mlajšem
Volcu. Njegovo življenje je potekalo mirno in skromno.
Sreča se je bila naselilavpri njem, ni ga bilo oblačka
na njegovem obzorju. Štiri otroke je imel, a ni ga
bilo strah zanje, prepričan je bil, da jih lehko prehrani
in pripravi do poštenega kruha. Njegovo čelo je bilo
vedno vedro, njegove oei so bile jasne.
Ana ni Zabukovcu nikdar povedala ničesar o
onem Volčevem obisku. Sklenila je bila sicer večkrat,
da mu mora i to povedati, toda vselej se je bila pre­
mislila. A težila jo je ta edina skrivnost, ki jo je imela
proti svojemu možu, težila jo je zlasti prve čase. Po­
zneje, ko je videla, da Volca ni več blizu, se je nekoliko
pomirila in mislila redkeje na to. A vendar ji je bilo
včasi hudo, da bi se razjokala.
Ko je prevzel mlajši Volec vodstvo tvrdkino, tedaj je
bilo Ani najhuje. Rada bi bila izkušala pregovoriti moža,
naj si išče službe drugje. A tedaj bi mu morala povedati
vzrok in to bi morda skalilo njegovo srečo. In zraven
vsega je bila služba pri tvrdki Volčevi zelo dobra,
Zabukovec je bil plačan pošteno za svoje delo. Pre­
pozno je bilo, da bi pogrevala sedaj stare reči in morda
tudi nepotrebno, saj se mu vendar ni treba ničesar
bati!
Vse je šlo tedaj v navadnem lepem tiru, dnevi
so potekali za dnevi, brez prevelikih skrbi, brez pre­
velikih težav . . .
10
Page 148
— 146 —
Ana je stopala nekega dne zopet proti železnični
postaji. Vsi štirje otroci so hodili zraven nje. Bili so
brhki in lepi, da jih je bilo veselje videti. Tudi Ana
jih je bila vesela, ponosno je zrla nanje, kakor bi jih
hotela pokazati vsakemu, češ, glejte, to so moji in
mojega soproga, v čast in podporo nama bodo na
starost.
Ana je bila vesela, Ana ne bi bila tedaj menjala
z nikomer. Mimo nje so hitele bogate kočije, v njih
so sedele z zlatom obložene dame, so se videli rdeči,
zadovoljstva se bleščeči obrazi gospodov. Žvenkljali so
konji, svetila se je oprava, nikjer skrbi in žalosti, povsod
čisto veselje, povsod jasna sreča. A Ana ne bi menjala
z nikomer, ne bi menjala za vse te poželjive reči, ne
bi menjala za vso to srečo. Anina sreča je bila večja,
mnogo večja. Ana je hitela nasproti svojemu soprogu,
ki se je imel vrniti sedaj z daljšega potovanja in ni
hitela sama, hitela je s svojimi otroki, s svojim solncem,
s svojo svetlobo in s svojo toploto, ki obseva, raz-
svetluje in ogreva vse njeno bitje, vse njeno življenje ...
Vlak je pridrdral na postajo. Klicali so izprevod-
niki, odpirali vrata, ljudje so se usipali z vozov. Vmes
so se mešale rdeče in modre kape postreščkov. Bilo
je živahno vrvenje, vse je sililo proti izhodom.
Ana je stala z otroki ob strani in opazovala
mimoidoče. Mnogo jih je že šlo mimo, a pravega le
še ni bilo. Redkejši je postajal gosti curek, vrsta se je
pretrgala.
„Papa, papa!" je viknila starejša hčerka in plos-
knila z rokami.'
„Papa, papa!" so ponavljali za njo drugi.
Hiteli so proti njemu, ki se je pravkar pojavil ob
vhodu. Obesili so se mu na roke, a on se je sklonil
k njim in jih poljubil po vrsti.
„Bog Te sprimi, Ivan!"
Podala mu je svojo majhno roko ter mu pogledala
v oči.
A tedaj se je hipoma zdrznila.
„Kaj ti je Ivan?" je viknila vsa prestrašena. „Ali
si bolan?"
Page 149
— 147 —
Ivanov obraz je bil bled, a gori na vedno jasnem
visokem čelu je plaval teman oblak, oblak, kakršnega
še ni opazila nikdar na njem.
Stisnil ji je roko mehko, a odgovoril ji ni ničesar.
In molče so stopali proti domu.
Jasno je še sijalo solnce na nebu, njegovi žarki
so se odbijali od šip, svetlo je bilo in lepo, a v tej mali
družini, ki se je vračala proti domu, je hipoma ugasnila
ta svetloba, grda senca je zakrila zlato solnce.
Tiho so stopali, njih pogledi so bili plašni, mraz
je legal na njih duše.
*
*
*
Zvečer je pripovedoval Zabukovec Ani tole:
Slučajno sem moral včeraj zopet v B* in tedaj
sem zopet naletel na prijatelja Kavčiča. Ni me videl,
ko sem ga srečal. S povešeno glavo je šel mimo mene,
oči vprte v tla.
Stresel se je, ko sem ga ogovoril. A ko me je
pogledal, se je za hipec zaiskrilo v njegovih očeh,
zdelo se mi je takoj, kakor bi šinil žarek upanja v
njegovo dušo.
Krčevito se je oprijel moje roke in je ni hotel
izpustiti.
„Morda mi pa Bog pošilja Tebe, da me rešiš,"
mi je dejal naglo in me vlekel za seboj.
„Poslušaj me, prijatelj, in potem me sodi ali reši.
Edini ti si na svetu, ki ti zaupam vse!"
In pripovedoval mi je. drugo poglavje iz nesreč­
nega svojega življenja. Nočem ti natančno pripovedo­
vati njegovih besed, dovolj je, da ti označim nakratko
vsebino njegovega govora. Njegova soproga se je
vdajala vedno bolj pijači, a on jo je hotel odvaditi s
tem, da ji je dajal denar le za potrebo, kolikor je
potrebovala sproti. A navzlic temu je videl, da se
izgublja dan za dnem. Tega si ni mogel raztolmaciti
dolgo časa. Toda nekega dne je prišlo spoznanje.
Prišel je bil iz urada predpoldne. Ko se je bližal
svoji sobi, je začul iz nje glasno govorjenje. Hitro in
razburjeno je nekdo govoril notri z njegovo soprogo,
a ona mu je odgovarjala s tišjim, pritajenim glasom.
Page 150
— 148 —
Tedaj ga je nekaj pogrelo in odprl je naglo vrata.
Njegova soproga je stala bleda zraven mize, z desnico
se naslanjajoč na stol. Ko je vstopil on, se je stresla
in videti je bilo, kakor bi se morala vsak hip sesesti.
A besede ni bilo iz njenih ust.
Stopil pa je tedaj predenj obiskovalec njen. Kavčič
ga je spoznal takoj. Položaj mu je bil v tem hipu jasen.
Mož z majhnimi, napol mežečimi očmi in z veliko na­
vzdol visečo spodnjo ustno je bil znan skopuh in
oderuh, ki je že marsikomu izpil kri pri živem telesu.
Stopil je torej predenj in je nabral obraz v naj­
lepše gube.
„Neka mala zadeva, gospod, nič posebnega. Saj
veste, človek nerad nadleguje ljudi, ali včasi mora,
saj veste, mora," se je smehljal mož in si je obrisal
kratke brke.
„Povejte, kar Vam je na srcu in ne govorite brez
potrebe," ga je prekinil Kavčič.
»No, no, saj veste, potrpite malo, prosim. Vidite,
Vaši gospe soprogi sem včasi takole malo posodil,
vidite. In danes sem prišel, da bi mi vrnila, pa nima
revica. A jaz ne morem več čakati, saj veste, ne morem.
Tudi jaz imam svoje obveznosti, tudi mene takoj pri­
mejo, ako ne plačam."
»Koliko je, govorite!"
„Eh malenkost, malenkost za Vas, za uradnika,
prosim Vas. Saj veste, posodil sem večkrat, že čez leto
je, da, še dlje!" je govoril mož in gledal na tla.
Jmenujte vsoto brez okolišev!"
„Kaj se to pravi, brez okolišev. Saj veste, sami
veste. Ko sem zadnjič posodil, ste mi podpisali menico
sami, Vaša gospa mi jo je prinesla. A jutri ta menica
zapade in zato sem prišel, saj veste, da se mi jutri
prav gotovo plača."
Kavčičeva soproga je omahnila tedaj na divan in
v roke si je zakrila obraz.
On pa se je tedaj prijel za glavo, vse se je za­
vrtelo pred njim.
Mož s kratkimi brkami in navzdol visečo ustno
pa je tedaj v največjem miru potegnil iz žepa menico.
Odstopil je korak nazaj in dejal:
Page 151
— 149 —
„Vidite tale podpis, gospod Kavčič, saj ga vendar
poznate."
Kavčič je strmel na papir, videl je svoj podpis,
ki ga nikdar ni podpisal, videl je vsoto, zanj veliko
vsoto: petsto goldinarjev.
Tedaj ga je prijela neka nepoznana besnost,
zagrabil je moža za rame in začel ga je tresti, da mu
je uhajala sapa; Mož je pihal in vpil, a ni se ga mogel
otresti, dokler ni zmanjkalo moči Kavčiču. Samo ob
sebi je umevno, da ni bil lep ta razstanek. Z grožnjami
je odšel oderuh, a Kavčič je izginil v sosednji sobi,
kamor se je zaklenil ...
In tako se je zgodilo, Ana, da je mojemu pri­
jatelju postala usodna prevelika ljubezen do žene. Te
ljubezni do nje se ni mogel iznebiti niti sedaj, ko je celo
ponaredila njegov podpis, da je stregla svoji strasti.
Ko je bil varan tako kruto, je vendar omahnila njegova
roka, ni ji mogla prizadeti udarca, ki ga je zaslužila.
Začel je premišljevati, kako bi vse prikril in zakril.
Toda denar je moral biti do drugega dne, tu ni
bilo dolgo razmišljati. Slučaj je nanesel, da je prav
tisti večer bila v rokah njegovih večja vsota. • Ni se
mogel ustavljati, poneveril je vsoto, ki jo je potreboval,
da reši menico. Ali ko je odštel denar skopuhu, tedaj
je šele uvidel, kaj je storil. Do zvečer je morala biti
ta vsota zopet na svojem mestu, sicer bi se bilo po-
neverjenje razkrilo. Po njegovih možganih je vrelo,
čudo bi ne bilo, ko bi bil zblaznel.
In vidiš, Ana, v takem stanju me je srečal. In
prosil me je sveta, prosil me je pomoči. Rekel je, da
si najme takoj posojila, ki ga upa dobiti vsaj v štiri­
najstih dneh in da mi ta denar vrne v tem času prav
gotovo. Kaj sem hotel storiti? Da bi mu bil odrekel,
tedaj bi to ne bil več jaz, izneveril bi se bil samemu
sebi. In tako, Ana, sem mu dal in založil potrebno
vsoto. Objel me je iz hvaležnosti in njegove oči so
se porosile.
A jaz, Ana, ne čutim sedaj veselja nad tem svojim
činom. Ana, dal sem mu denar, ki sem' ga potegnil za
tvrdko. In tako sem poneveril sam, dasi sem poneveril
zanj. Dasi sem rešil s tem človeka, rešil prijatelja,
Page 152
— 150 —
vendar sem zločinec. In bolj kot razmišljam o tem,
kar sem storil, toliko huje mi je pri srcu. Ni ga zado­
ščenja za to delo! To ne more imeti dobrih posledic,
Ana! Bog ve, kaj bode z menoj, kaj bode z vami, ako
se izve stvar, preden mi vrne Kavčič.
„Morda se pa ne izve, in ako bo držal Kavčič
besedo, bode še vse dobro," ga je tolažila Ana. Toda
na skrivnem je tudi že v njej vstajala misel in težje
in težje ji je prihajalo srce. Nehote je morala misliti
na Volca in na njegov zadnji obisk.
Pozno je že bilo, ko sta zaspala. A Zabukovec
je skočil v sanjah kvišku in je zavpil. Sanjalo se mu
je, da ga je prijel orožnik.
In nič več ni zaspal. Mlada jutranja zora ga je
našla slonečega ob oknu . . .
VII.
„Torej svoje opravke ste izvršili v najlepšem
redu, gospod Zabukovec? Dobro, ali kaj pa je s po­
biranjem denarja? Prosim Vas, poročajte mi še o tem!
Ali je plačal Pregelj zapadlo vsoto? Koliko je že
znašala?"
„Petsto goldinarjev, gospod Volec."
„Ali je plačal?"
„Ne še, obljubil je, da poravna v štirinajstih
dneh."
Zabukovec je bil bled kot stena in je zrl v tla.
„Kaj pa drugi?"
„Tukaj je denar in so računi."
Zabukovec je predložil račune in vse se je ujemalo.
„Hvala Vam, toda počakajte še malo, da pregledam,
kaj je prinesla pošta. Morda je kje kako naročilo, ki
se tiče Vašega delokroga." Zabukovec je sedel, a Volec
je začel odpirati pisma. Dolgo jih je prebiral, a zadnje
je držal v roki še potem, ko ga je prebral. Obraz se
mu je nabral v prijazne gube in sladak smehljaj mu
je legel okoli usten.
Približal se je s pismom Zabukovcu in dejal:
„Izvolite prebrati to pismo, gospod Zabukovec!"
Zabukovec je vzel list, a Volec se je vstopil prav
tik njega in ga opazoval.
Page 153
— 151 —
List je padel Zabukovcu iz roke in tema se je
storila pred njegovimi očmi.
„No, kaj pravite k temu, gospod Zabukovec?
Kako se to ujema s prejšnjim Vašim poročilom?"
' Sladko se je smehljal gospod Volec.
„No, ali nočete odgovoriti ? Saj vidite, Pregelj
piše, da ste žal že odšli, preden Vam je vedel pove­
dati, koliko naj se mu pošlje. Zato naroča blago sedaj.
Zraven piše, da Vam je izročil petsto goldinarjev."
„To vse sem bral, gospod Volec, a oprostite, da
Vam ne morem na to odgovoriti ničesar. Povem Vam
lehko samo toliko, da sem denar res prejel, a da Vam
ga sedaj ne morem takoj odšteti," je dejal Zabukovec
resno in mirno.
„A, razumem, razumem.. Torej majhna defravdacija,
gospod Zabukovec, kaj ne? No, to nič ne de."
Volec je stopil nekolikrat gori in doli po sobi.
Bil je videti zelo nemiren, a na njegovem obrazu je
bila videti vedno večja zadovoljnost.
Slednjič se je ustavil pred Zabukovcem.
„Stvar se bo rešila takole, gospod Zabukovec.
Vi mi do danes zvečer odštejete petsto 'goldinarjev in
sicer do sedme ure. Ako zamudite minuto, ovadim
stvar sodniji. Z Bogom!"
Zabukovcu je izginila vsa kri iz lic. Tresle so se
mu roke in šibile so se mu noge.
A nemo se je poklonil ter odšel.
„Pa ne zamerite, gospod Zabukovec, saj veste,
tako mora biti!"
Zabukovec ga ni slišal, hitel je na cesto, hitel
kakor obstreljena žival.
Volec pa je od razburjenosti sedel. Stisnil je
usta skupaj in zamižal. Videti je bilo, da mu vse zelo
ugaja.
„Tako, tako se vse enkrat maščuje. Kakor se
posojuje, tako se vrača. Ha, ha!"
Zadovoljno si je prižgal smotko in spuščal dimove
kolobarčke proti stropu . . .
Page 154
— 152 —
Ko je-stopil Zabukovec na ulico, si je oddehnil. Sveži
zrak, ki je vel od gora proti mestu, je dobro del nje­
govim tesnim prsim. Visoko je povzdignil svojo glavo
in je stopil nekoliko korakov dalje.
Ali na bližnjem ovinku se mu je hipoma zazdelo,
da ga je nekdo pogledal sumljivo. In ko je srečal
drugega, ga je pogledal tudi ta čudno in od strani,
kakor bi bil zagledal velik madež na njegovi obleki.
In Zabukovec je nehote pogledal svojo suknjo in
pogledal svoje hlače. Bilo je vse čisto in v redu. Toda,
ko so ga srečavali zopet ljudje, so ga motrili vsi zve­
davo in skoro nesramno,
„Kaj neki vidijo na meni?" je pomislil Zabukovec.
Toda ni mu še dobro šinila ta misel skozi mož­
gane, ko si je dejal:
„Glavo jim nosim previsoko, to je!"
Nasmejal se je in je vzdignil glavo še više. Toda
že čez nekoliko korakov mu je sama ob sebi in nehote
klonila niže in niže. In stopal je ob hišah, tiho in plaho
kakor senca.
Krenil je iz mesta. Dolg drevored se je vil pred
njim. Visoki kostanji so šepetali v vrhovih nad njim,
oddaleč je črnela velika lisa smrekovega gozda. Tja
vun ga je gnalo, po oni samoti in tihoti je zahrepenel.
Samo nekaj trenutkov bi bil rad sam, proč od mesta,
proč od ljudi.
„Ne, ne morem, predaleč je," je zastokal Zabu­
kovec, »sicer ne opravim svoje zadeve do sedmih."
Hkratu je začutil neko utrujenost in sesti je moral
na bližnjo klop. Na nasprotni strani je lezlo solnce
navzdol. Skozi nizko vejevje so prodirali njegovi žarki
in so zasvetili Zabukovcu v obraz. Zazrl se je tja v
to lepo žareče oblo in se je zamislil. Kolikrat je gledal
in občudoval solnčni zahod, a nikdar ni mislil, da
zaide kdaj to solnce za vedno. Rdeča zarja nad gorami
je oznanjevala, da izide to solnce tudi jutri, da izide
njemu in vsem stvarem, ki se veselijo njegove pohotne
toplote. A sedaj se mu je hipoma zazdelo, da mu za­
haja solnce zadnjikrat. Izza gore je priplul na nebo
teman oblak in je rastel vedno više in je pogoltnil
solnce in vso prelestno svetlobo.
Page 155
— 153 —
Zabukovec se je stresel in je vstal. Vračal se je
v mesto. Malo je imel znancev, še manj prijateljev, ki
bi se bil lahko zanesel nanje. Živel je samo svoji
družini in tako se je zgodilo, da je poznal pobliže le
malokoga. A danes je bilo treba dobiti denar, treba
je bilo najti prijatelja in pomočnika v sili.
In tedaj se je spomnil starega znanca, ki je poznal
njega in njegovo rodbino že izza mladih let. Vedel je
njegov naslov; ta mu gotovo pomore!
Da, ako bi imel sam toliko prihranjenega! Toda
pri vsej skromnosti, pri vsej varčnosti se ni dalo pri-
,varčiti ničesar. Življenje je bilo vsak dan dražje, človek
je moral biti zadovoljen, ako je mogel izhajati brez
dolgov . ..
Težke in vedno težje so bile Zabukovcu noge,
kolikor bolj se je bližal stanovanju svojega znanca.
Nikdar še ni prosil na tak način, nikdar ni beračil.
Zdelo se mu je včasih, da ne bi mogel izpregovoriti
besede, ako bi zašel v tako zadrego. In danes je začel
in danes bode moral beračiti! Zašel je po svoji dobroti.
Tega ne vedo drugi, Bog ve, kaj si bodo mislili, kako
ga bodo gledali!
Topo je zrl Zabukovec predse in žalost se je
razlila po vsej njegovi duši. Pred hišo svojega znanca
mu je krenila noga v stran, ni ga hotela nesti navzgor
po stopnicah . . . vsaj zdaj še ne.
„Toda čas poteka, ura je že šest," si je dejal
hipoma, zbudivši se iz žalostnih misli.
„Šest, šest," je ponavljal skoro glasno.
In kakor bi ga oponašala, je res tedaj udarila
ura v bližnjem zvoniku. Votlo so bobneli udarci po
vzduhu, slišali so se, kakor bi tolkli prav na ušesa.
Tedaj je hipoma stal zraven Zabukovca dolg
človek s ponošeno obleko in povaljanim klobukom.
Ustavil se je pred njim in zarezalo se je dvoje brez­
zobih čeljusti. Prav blizu se je pojavil šiljast nos in
se je zasvetilo dvoje majhnih, sivih oči.
„Eh, dober dan, Zabukovec. Ali me še poznaš?"
„Nisemvte še videl," se je zdrznil Zabukovec.
„Ne? Čudno. Glej, jaz sem tisti, ki se je pred
osmimi tedni ustrelil gori za Gradom."
ll
Page 156
— 154 —
In zasmejal se je, zarezale so se vnovič brezzobe
čeljusti in zasmejale so se majhne, sive oči.
Zabukovec je strmel vanj in se ni genil. A oni
se je obrnil na eni nogi in je dejal:
„Pa v kratkem pridi za menoj!"
In izginil je . . .
Preplašen je hitel Zabukovec navzgor po stop­
nicah. Težko je sopel, ko je potegnil za zvonec.
Odprla je stara ženska, odprla vrata samo napol.
„Rad bi govoril z gospodom Korenom."
„Gospoda Korena ni."
„Ni ga? Jaz moram govoriti z njim."
„Ako morate, pojdite za njim," se je zasmejala
ženska. „Saj vam pravim, da ga ni. Že pred dobrim
tednom je odšel na potovanje in se vrne šele konec
meseca."
In ni čakala, da bi Zabukovec kaj odgovoril.
Zaprla mu je duri pred nosom.
Zabukovec je stal nekoliko časa, kakor bi bilo
treščilo vanj. Ni se genil. A tedaj mu je zavrelo v
glavi, in začele so ga zapuščati moči.
»Izgubljen sem jaz in moja družina," je zastokal
glasno.
In s silo se je odtrgal iz mesta in stopal počasi
navzdol. Ko pa je bil zopet na ulicah, je začel nena­
doma pospeševati svoje korake. Hitel je vedno bolj
in bolj, in naposled je začel teči. In tekel je dalje in
dalje, tekel je celo po stopnicah svojega stanovanja.
V svoji sobi se je zgrudil onemogel na stol,
potem ko je bil zaklenil za seboj vrata . . .
•X-
*
*
Soproga je čakala Zabukovca dolgo doma. A ko
ga le ni hotelo biti, se je začela bati zanj. Razmišljala
je, kaj naj stori. Tedaj se je pa hitro preoblekla in je
šla v mesto, da ga morda sreča. Toda ni ga bilo
nikjer. Vrnila se je domov, tudi tukaj ga še ni bilo.
In zopet je šla v mesto in do Volca. Tu jo je na
pragu srečal Volec sam.
„Kje je moj mož? Ali ga ni bilo tukaj?"
Volec se je zasmejal.
Page 157
— 155 —
»Pač, gospa, bil je tukaj. Toda ne vem, ali se
vrne."
Pogledala ga je nezaupno.
„Kaj ste hoteli s tem reči?"
"Nič posebnega. Morda ga imajo že orožniki."
Sel je mimo nje in se ni ozrl.
Njej so se zašibila kolena. A zbrala je z vso silo
svoje moči in je zavpila za njim :
„Zver! Divja zver!"
Odmeval ji je v odgovor ostuden smeh . . .
Napol blazna je hitela po ulicah in je povpra­
ševala po možu. Ali videl ga ni nihče od znancev. Za
njo so tekali otroci in so komaj dohajali mater.
Zabukovca ni bilo nikjer.
Z groznim strahom v prsih je hitela pozno zopet
proti domu. Bilo je poluosmih zvečer, ko je dospela
na stanovanje.
Ko je stala pred sobo svojega moža, je zaslišala,
kako hodi po sobi gori in doli. Od veselja ni vedela,
kaj bi storila. Niti besede ni mogla izpregovoriti, a
stopila je k vratom in je močno potrkala nanje.
Tedaj je pa Zabukovec zavpil notri na ves glas:
,,Moj Bog, orožniki so že tu!"
V istem hipu se je začul iz sobe strel in slišati
je bilo, kako se je nekdo zvrnil po tleh.
Na tleh pred durmi je pa v nezavesti ležala Za-
bukovčeva soproga. Hčerka se je ovila njenega vratu
in glasen jok je pretresal mlado, šibko telesce . . .
Dolgo, dolgo je že od takrat. Minili so dnevi,
minili so tedni in meseci in minila so leta.
A ko odbije ura pri sv. Roku polnoči, tedaj se
vsakikrat zbudi iz spanja gospod Volec kakor na
povelje.
„Ali ne hodi zopet? . . . Bos je in njegove sto­
pinje so rahle . .. A čul sem jih vendar!"
„Pusti mi luč, vsaj luč mi pusti! Ali ne veš, da
ne morem živeti brez luči? . . . Usmili se!"
Page 158
— 156 —
„Saj nisem kriv, dobro veš, da nisem kriv! Ali
sem ti jaz potisnil revolver v roko? — Lažeš, jaz
nisem kriv!"
„In tvoji starejši hčeri sem tudi že pomagal.
Glej, skoro bosa je bila in napol naga ... In pomagal
sem ji . . . Pusti me in beži!"
Pred par dnevi je prinesel gospod Volec k svoji
postelji revolver. To je pravila njegova kuharica vsa­
kemu, kdor je hotel slišati. A gospod Volec še vedno
hodi zjutraj v gostilno med svoje znance.
Tako se je moralo zgoditi, da manjka tej povesti
zadnjega poglavja.
 
 
Pridobljeno iz »https://sl.wikisource.org/wiki/V_mesečini«