|
*[[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih/VII. Poglavje. Posebne gmotne pravice ljubljanskega mesta|VII. Poglavje. Posebne gmotne pravice ljubljanskega mesta]]
*[[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih/VIII. Poglavje. Ljubljanski trgovci|VIII. Poglavje. Ljubljanski trgovci]]
*[[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih/IX. Poglavje. Rokodelci in zádruge (Zünfte)|VIII. Poglavje. Rokodelci in zádruge]]
I. Poglavje. Meščanje
§. 1. Vsprejemanjo novih mošr*anov 8
§. 2 Odkupnina * 17
II. Poglavje. Nemeščanje 26
III. Poglavje. Mestna gosposka 82
IV. Poglavje. Ljubljansko sodišče 50
§. 1. Civilna sodna oblast 51
§. 2. Kriminalna sodna oblast 59
a) Krvavosodna ali kriminalna oblast —
b) Meje ljubljanskega krvavega sodisr^a 63
§. 3. Duhovščina 66
§. 4. Plemstvo — -
V. Poglavje. Seje mestnega sv6ta 69
§. 1. Civilno pravo ■. , 69
a) Navadne seje —
b) Slovesne meščanske seje (Stadtreehten) 80
§. 2 Kriminalno pravo 87
VI. Poglavje. Mestni sodnik 112
VII. Posebne gmotne pravice ljubljanskega mesta 122
§. 1. Mostnina (Briickenpfennig) 123
§. 2. Skladišče in mestna vaga (Die Niederlage und Stadtwage) 133
§. 3. Mera platna (Leinwandmasserei), soli (Salzmass), žita (Ge-
treidemasserei) in vina (Weinma88erei) 139
a) Platnena mera 140
b) Mera od soli 141
e) Žitna mera 142
d) Vinska mera 146
§. 4. Pristojbina od blaga po vodi v Ljubljano pripeljanega (Was-
serzulandungsgefiille) 146
§. 5. Opekarni (Ziegelofen) 148
§. 6. Stolonoše 149
VIII. Poglavje. Ljubljanski trgovci 154
§. 1. Ljubljansko trgovstvo v srednjem veku 154
§. 2. Trgovstvo v 16. stoletji 159
§. 3. Trgovstvo v 17. stoletji 165
§. 4. Trgovstvo v 18. stoletji 173
Stran
a) Odgovor grofa Danijela Barba 24. dn« jnlija na pritoJibe
meščanov od If). dne julija 175
h) Ljubljanski župan proti ii:vofu Barbu 24. dne julija . . 178
e) Drugi govor grofa Barba. Dne 30. julija 185
d) Drugi govor ljubljanskega župana. Dno O. avg. .-4.788. leta 188
«') Poslodnji gov(»r grofa Btirba in zarudi tt'ga prepihi-i^tiani
patent ' . *:* .; l3o
f) Poslednji napori zn rešitev nekdanjega trgovstva 198
45. T), Zato/be proti de/.elni gosposki (Landsehaft) 200
§. (). Trgovski stan konec minulega stoletja 214
IX. Poglavje. Rokodelci in zadruge (Ziinfte) ........ 224
§. 1. Zadruge 225
§. 2. Mojstri 230 •«•
§. 3. Pomočniki in učenci (Gesellen und Junge) 240
X Pogiavjcv Obrtniki 24S
§. 1. Gostilničarji 248
§. 2. Mesarji 257
§. 3. Pekarji ' 202
XI. Poglavje. Teže meščanov 2G5
§. 1. Stra/c 205
§. 2. Vojaško ukvartirovanjc 270
§. 8. Davki . . . . ' 272
XI i. Poglavje. Število ljubljanskih stanovnikov leta 1788 ... 279
181
gleške. Nizozemske, Italije in tudi zgodovina, cesarskih in
kraljevih dežel kaže pac dovolj jrtsno, da kmetu niso dovo-
ljevali prekupljevanja nikjer. Zato so mesta in trgi tu; ti
so poklicani jedini zato, ker so privilegovani, da se pečajo s
trgovstvom. Vsak naj ostane pri svojem poklicu; iz tega
iizroka imajo zadruge svoje privilegije, iz' tega uzroka so
meščanje osnovali trgovske družbe (Handelscompagnien). Ne-
mogoče bi jim bilo shajati, če bi smel vsak trgovati.
Cesar se je mnogo trudil in se trudi še, da osnuje ve-
liko trgovsko družbo. Ali, kako ji boste prerokovali dobro
bodočnost, če imajo vse trgovstvo kmetje v svojih rokah?
Kmetje pač ne bodo naprarljali tovaren. Niste še slišali, da
bi bil storil kak kmet kdaj kaj tacega. Ponehati bi morala
pri tem vsaka korespondenca in izginiti bi moral ves kredit.
Da se trgovstvo dobro obnaša, potrebna sta ta dva po-
goja neizogibno. Kako li bi mogel kmet vspešno trgovati,
ki tiči za 120.000 cekinov v dolgih! Zavoljo njegove rev-
ščine in zavoljo njegovih dolgov od kmeta ne morete priča-
kovati trgovske družbe. Ali ste že slišali kdaj, da je v dr-
žavi, kjer so vsi trgovali, le jeden obogatel? Vsi ostanejo
revni, kar je povMal že Ciceron v svojih „officiis". V mestu,
kjer bi vsi čevljarili, nahajalo bi se ravno toliko beračev,
drug bil bi drugemu v pogubo. Da more meščan rediti sebe,
ženo, otroke in družino svojo, da more zmagovati davke, za
to ima samo jeden vir: trgovstvo. Vzemite mu to in mora
poginiti. Kmet pa more tudi brez trgovstva lehko shajati,
kajti ima zemljišče, njive, živfno in druzega dovolj, s čimer
preživlja lehko sebe in svojce ter dene vrhu tega še lehko
kaj na stran. Če kmetu dovolite trgovstvo, jemljete s tem
meščanom vsakdanji kruh. Mesta bi se morala podreti, me-
ščanje pa se pokm6titi ali pa beračiti.
Kmet je napravil že dosti škode, zlasti, ker trguje s
siti in z jezicami, ker je izdal tujcem skrivnost, kako se zde-
lavajo in kako porabljajo. Tudi erar trpi pri tem škodo,
kajti kmet se ogiblje s svojim prepovedanim blagom mitnic
čez gore in skrivne prelaze, ali pa nosi mimo mitnice svojo
težko krošnjo (Kraxen), ki jo mora, ko je odšel mimo mit-
nice, zaradi njene teže razdeliti v tri ali štiri. V Trstu si
dš. n. pr. napisati boleto za Gradec (ker je bržkone veljala
menj), a do tja ni prišel še nobeden, ker je mitnica tam naj-
dražja, ampak razprodal svoje blago potoma. Trgovec pa,
ki plačuje mitnino pošteno, ne more prinesti več toliko
blaga v deželo, kakor nekdaj, ker ga zaradi prevelike kon-
kurence izpečati ne more. Pri tem pa odide dan za dnem
182
eraru mnogo pristojbin. Koliko škodo je napravilo kmetsko
trgovstvo mestom doslej, posnemlje se lehko iz groznih za-
ostankov v davkih, ki znašajo že sedaj 70.000 goldinarjev.
Če bo s6zalo kmetsko trgovstvo še dlje tako okoli sebe
(„beim grassierenden 6eyhandel") ne bodo mesta mogle ne
le svojih dolgov plačati, ampak se bodo pogrezale le še
vedno bolj v^nje.
Ti in jednaki pomisleki so pač napotili cesarja, da je
odgovoril leta 1726. z veliko marljivostjo sestavljeni prošnji
deželnih stan6v, da sicer, nima nikacih uzrokov njihovo
prošnjo odbiti, ker ga ni nikakor misel, ukaza svojega, ki ga
je dal, na s^mo ugovarjanje tega ali onega stanii, preklicati,
da pa vendar hoče povprašati mesta, kaj bodo ona navedla
proti kmetskemu trgovstvu.
Po teh izjavah se je lotil ljubljanski župan pobijanja
grofa Barba trditev ter se spustil v juridična, za nas menj
zanimiva, dasitudi jako bistroumna vprašanja Vprašal ga
je, zakaj ni zinil niti besedice o privilegijih cesarja Fride-
rika IV. in Maksimilijana L, ki pač nista izdala svojih pri-
vilegij morda mol6dovana in nadlegovana po meščanih, am-
pak iz popolnoma svojega nagiba, in v katerih sta se na-
slanjala na stare navade. Zakaj gospod grof ni tega storil,
ampak zaveslal takoj na privilegij iz leta 1552., češ, da so
ga meščanje izmol6dovali in da se je po poročilu deželnih
stanov ta privilegij leta 1553. res izpremenil in s stališča
stančv govorjeno olajšal?
Razpravljajo ta dva privilegija in še pax druzih, izjavil
je župan trditev, da sta kmetsko trgovstvo in prekupljevanje
(„6eyhandel und Fiirkauf") jedno in isto in da ju je nemo-
goče ločiti. Culi bomo, kako krepko ga je grof Barbo prijel
za besedo.
Zatem je odgovarjal očitanju grofa Barba; dejal je, da
ni tako dobička željen, da bi v imeni meščanskih trgovcev
ne dovolil kmetu prodajati tistega, kar si je pridelal sam,
postavlja se po robu le proti prekupljevanju, zamenjavanjii
in izvažanju nakupljenega blaga v tuje dežele.
Kje li se nahajajo kmetje, ki jim rasto na polji puške,
samokresi, srpi, svila, ali kdo je tako priden, da bi pridelal
po petdeset tovorov platna, usnja, voska itd.? Ko so prosili
stanovi leta 1553., naj se jim olajša policijski red, zamolčali
so popolnoma privilegij Friderika IV. in Maksimilijana I. trde.
da so imeli njihovi podložniki pravico trgovati že od nekdaj.
Zaradi tega jim je cesar policijski red res zboljšal, a pri tem
183
je opomniti, da so stanovi ta zboljšani red spisali sami ter
ga cesarju le podpisati dali. Rekli so, da so kmetije na
Kranjskem tako majhne, da kmet ž njimi shajati ne more,
toda videl teh kmetij ni nihče cesarskih Ijudij. Ravno na-
sprotno! Prav v najrodovitnejšem kraji Kranjske, v Šrajbar-
skem Turnu, zapuščenih je 70 kmetij popolnoma. To se pri-
pisuje temu, da se kmetska lenoba podpira. Od nekdaj so
smeli kmetje le s svojimi pridelki tovoriti, nikakor pa ne tr-
govati, kakor meščanski trgovci, zlasti ne privažati pridelkov
iz tujih dežel. Zdrava pamet že kaže, da se vsak knez
trudi, napeljati domače trgovstvo v tuje dežele, ne pa narobe.
Leta 1568. hoteli so zadobiti stanovi nov privilegij s
tem, da so na prav hudoben način meščane počrnili, da so
vsi bogokletci, pijanci, igralci itd. A to jim ni dosti poma-
galo; nadvojvoda je dejal, da bo zaslišal prej meščane, kaj
poreko ti.
Da ne bomo dolgočasili svojih čestitih bralcev s sicer
jako zanimivim juridičnim dlakocepljenjem ljubljanskega žu-
pana, preskočiti hočemo njegova dokazovanja in izbrati iz nje-
govega govora le to, kar more po nekoliko osvetliti trgovstvo
v prvi polovici 18. stoletja.
Poleg druzega je pobijal župan grof Barbovo trditev,
da bi se reklo izročiti meščanom samotrštvo v roke, ako
bi ustregli njihovim željam. A kaj je samotrštvo? vprašal je
župan. Navajal je razlaganje slovečih državnih mož: samo-
trštvo je, če kdo v kacem mestu vse blago pokupi, da ga
za dobiček dalje proda ter s silo ali z zvijačo prepreči, da
kdo kaj tacega blaga pripelje v mesto. Če pa hočete me-
ščansko trgovstvo zvati samotrštvo, kako li boste zvali iz-
točno-zapadno trgovsko družbo in orijentalsko družbo, osno-
vano po cesarji samem? Ona sama sme nekatero trgovsko
blago nakupovati in drug nihče.
Grof Barbo je trdil, da je ravno prav, naj tudi kmet
trguje, sicer bi prouzročili trgovci s svojim stiskanjem grozno
dragino. To ni res, dejal je župan, toda do tega bo kmalu
prišlo, če se stvari ne predrugačijo, kajti če trgovec svojega
blagš. ne more izpečati, prodajati ga mora, kadar se mu po-
nudi prilika za prodajo, kolikor m5či najdraže, sicer ne
more nikakor shp^jati. Nihče ne more trditi, da ne nosi me-
ščan v vojskinem času najtežjih bremen; on varuje ob jednem
sebe in kmeta, zato je dobro, da se nahaja v vsaki deželi
veliko in bogatih mest in trgov. Ker pa kmet popolnoma
prosto trguje, morajo iti mesta popolnoma po zlu ter pone-
184
hati vsaka obramba. Zato jih dosti namerava trgovstvo po-
pustiti in mnogo jih je to že storilo.
OrofBarbo je takisto trdil, da so se po razglašenji komer-
cija leta 1717. kmetje lami prav pridno prijeli. Župan mu
je na to odgovoril, da nima čisto nič proti temu, meščanje
bi bili le še veseli, ako bi še več lanu pridelali, ali odločno
so proti temu, da bi ga kmet prodajal na tuje izognivši se
mest in trgov.
Kar pa se tiče trgovstva s platnom, ki ga prodajo v
Kranjski za 500.000 goldinarjev, res je, da ga trgovski stan
ne more vsega pokupiti, a kmet jednako ne. Ravno tako,
kakor trguje kmet, tako in še lože trguje lehko tudi meščan,
ker je temu bolj v6šč. Saj se platno vendar ne prinese vse
jeden dan na trg, ampak tekom leta in tačas bi ga tudi tr-
govci pokupili in zopet poprodali. To trgovstvo bi hodilo
tudi, ko bi kmet ne trgoval, tisti pot, kakor ga hodi sedaj,
toda pri tem je pomisliti, da bi ostal kmet na svojem polji,
ki bi deželi prinašalo mnogo dobička, v tem ko sedaj, ker
je neobdelano, ne prinaša ničesa.
O cestah je pravil grof Barbo, da jih je vse popravil
in naredil kmet na svoje troške in v krvavem potu svojega
obraza in to ne le po kmetih, ampak tudi v mestnih okrajih;
to pa ni nikakor istinito, dejal je župan, vsaj glede troškov
ne, kajti mesta so dala kmetom vse potrebno orodje, smod-
nik in hrano in še nekaj tisočakov; Ljubljana sama 2000
gld.; v mestnih okrajih je kmet samo robotal.
Kar pa se tiče mest, češ, da so vedno cvela poleg in
vkljub kmetskega trgovstva, zanikal je to župan odločno.
Nikdar niso cvela! Primerjajte jih z drugimi mesti, z Avgs-
burgom, Norimbergom, Solnogradom, Amsterdamom, Ham-
burgom, Kolonijo itd. ; kjer je bilo vedno prepovedano kmetsko
trgovstvo.
Neresnično je, nadaljeval je župan, da bi bilo v Ljub-
ljani med rokodelci tolikanj prepira. Da se spopadajo časih
med seboj, to je sicer res, a povšj mi kdo za kako še tako
dovršeno mesto, kjer shajajo brez prepira? Davki niso ni-
kakor previsoki, ker le malo obrtnikov plačuje po 6 gld., ve-
čini se naklada po 2 gld. na leto in še od tega malega
davka se marsikomu dosti pregleda, tako, da jih plačuje
največ le po jeden goldinar ali pa še tega ne. Meščan bi
se moral na vsak način opomoči, ko bi ga ne ovirali pri
tem drugi uzroki, najhujši med njimi pa ravno kmetsko tr-
govstvo. Kajti kmet se ne zadovoli s prodajo svojih domačih
185
in po vsih deželah nakupljenih zdelkov ne, ampak hodi n. pr.
po predivo na Koroško ter ga pokupi za več tisoč goldi-
narjev. Na vsi Kranjski ne vzrase toliko prediva, kakor ga
podelajo samo v Stražišči.
Kmetov denar plača res ravno toliko, kakor meščanov,
ko bi ga kmet le tudi tako vestno plačeval, kakor meščan,
kadar hodi mhno mitnic: kmet se jih ogiba in jih opehari,
kadar le more ter prinaša prepovedano blago v deželo, sicer
bi ga ne mogel nikdar dati tako ceneno.
Dolgi svoj govor je končal župan s prošnjo, naj pustf
presvetla cesarost vse pri starem, prepov6 najostreje gospo-
dom in plemenitažem in njihovim oskrbnikom, kakor tudi
vsem podložnikom kmetsko trgovstvo, krošnarjem pa pro-
dajanje po hišah, ustavi vsem rokodelcem trgovstvo z oljem
in z drugim blagom ; le-tem je ostajati pri svojem rokodelstvu,
Deželna gosposka in deželni odborniki naj odpravijo po vasšh
vse sejme in shodišča (Jahrmarkte, Kirchtage und Zusammen-
kiinfte) ter ponudijo mestom in trgom vso odkritosrčno po-
moč, kakor zahtevajo to večkrat ponavljani cesarski privile-
giji. Vse to bi se dalo zvršiti tem potem, da se ukaže vsem
mitninskim uradnikom, naj ne spuste nobenega kmetskega
trgovca, nobenega prekupljevalca ali krošnarja mimo in ne
dado nobenemu njih bolet.
c) Drugi govor grofa Barha, Dni SO. julija.
„Res z ostudnimi barvami je slikal ljubljanski župan
kmetsko trgovstvo", pričel je grof Barbo svoj govor jeden
teden dnij potem, „ter ga deval s prekupljevanjem v jeden
koš, ali z drugimi besedami, govoril je zgolj o prekupljevanji,
o kmetskem trgovstvu pa niti zinil ni, kajti vsi privilegiji,
na katere se je opiral, govor6 jedino le o prekupljevanji in
niti jeden ne o kmetskem trgovstvu, torej je bilo dovo-
ljeno že od nekdaj. Na trg v Sodražico prinašajo zgolj
sol in žito in druzega nič, torej sam6 tako blago, ki ga bi
ljubljanski župan sam ne zabranjeval, ko bi imel tam kaj
govoriti."
Zatem je utemeljeval grof svojo trditev, da niti jeden
privilegij ne prepoveduje kmetskega trgovstva.
Osvetljeval je privilegije od vseh stranij, a ker ni pove-
dal v tem delu svojega govora za nas ničesa novega, mo-
ramo ga izpustiti ter omenimo le njegovega očitanja, da so
si raeščanje večino trgovskih patentov prislepdrili z lažjo.
186
Ta izjava grofa Barba je zaradi tega velevažna, ker
nam svedoči, na kak način so si v prejšnjih stoletjih prido-
bivala mesta svoboščine svoje. Četudi nečemo trditi, da je
vse resnica, kar je govoril grof, nekaj pa je gotovo na nje-
govih besedah resničnega, pervič zato, ker se jih župan ni upal
pobijati, drugič pa tudi zato, ker jih je govoril pred odlično
komisijo sestavljeno iz dvornih in cesarskih tajnih svetoval-
cev. Da so si pa na takšen način, s slepš^rjenjem in recimo
tudi s podkupljevanjem cesarskih višjih uradnikov pridobi-
vali tudi deželni stanovi svoje svoboščine je stvar, ki je ni
treba posebej zatrjevati.
Zatem se je lotil grof Barbo županovih trditev samih,
dejal mu je, da cesarju pač ne more biti več za nekatera
majhna in večinoma neobzidana mesta, kakor za toliko tisoč
kmetov, kajti kmet bi ne mogel zmagovati davkov, če ne bi
trgoval, kar dokazuje ravno usoda podložnikov Šrajbarskega
Turna.
Zastopnika mest, Ijubjjanskega župana, pobil je grof
Barbo s svojim orožjem. Župan je , namreč poklical celo
Aristotela na pomoč ter dejal, da je bil že ta veliki državnik
(politicus) toliko razumen, da je spoznal, češ, tista država
je najboljša, v kateri je večinoma podložnikov kmetovalcev.
Če je tem res tako, odvrnil je grof Barbo, potem jih je treba
podpirati z vsemi silami proti peščici dobička lačnih me-
ščanskih trgovcev.
Če je Stražfšče pol milje dolgo, zato naj ne kliče župan
Karnelcev pred sodišče. Tudi tem ljudem bi morali, kolikor
moči streči v roko, ker prinašajo denar v deželo. Po vseh
drugih krajih in po najbogatejših deželah delajo tako, tudi
na Angleškem in Nizozemskem. Koliko je videti Zgornje-
Avstrijcev trgovati s platnom, s cvilhom in s prest vlnami
sploh; Solnograjci, Tirolci in Bavarci zahajajo s svojim blagom
po vsem svetu; povsod strežejo takim ljudem v roko, pri
nas na Kranjskem pa naj bi Karnelce kaznovali, ker prina-
šajo denar v deželo! Ravno nasprotno, želeti bi morali, da
jih pride še več k nam, želeti, da bi se lotili obrta ; tem po-
tem bi se trgovstvo povzdignilo in podprlo o vojskinem času
deželnega kneza lože in izdatneje z denarjem. To je spoznal
sedaj vladajoči cesar ter nagovarjal in vspodbujal k obrtnim
podjetjem cel6 plemenitaže. Industrijelne pa kmete res tudi
lehko zove, kajti z zdelovanjem platna, sit, mezlana (Mos-
sellan) in druzega volnenega blag^ bavijo se že dolgo, dolgo
časa; tovaren za olje imajo mnogo. Če bi trgovali tudi s
187
prepovedanim blagom, privažali bi že davno takisto svileno robo
v deželo, česar vendar ne stor6. Da, cel6 bolj industrijelni so,
kakor meščanje, ki niso osnovali toliko stoletij
sem do današnjega dn6 niti jednega industrijel-
nega etablisementa. Kmet se drži merfla: „unum facere
et alterum non ommittere", (stori to, pri tem pa onega ne
opusti.) Po zimi se peča z obrtom, po leti pa obdeluje polje
svoje in ker s tem ne škoduje nikomur, sme s svojim doma
narejenim blagom trgovati, kar pameti svet. Zaradi kmetov
še ni noben meščan iz mesta pobegnil in nobeno mesto se
ni opustilo ali razrušilo. Kmetje niso svoji gospodi niti bora
dolžni, v tem ko so mesta deželi 180.000 gld. na dolgu in
sicer zato, ker slabo gospodarijo, kar dokazujejo Kranjci,
Novomeščanje in drugi. Naj kmet ne trži, moral bi si tudi
dolgove na glavo nakopati, toda to ne iz nemarnosti, ampak
iz reve.
Kar pridobi kmet, ostane v deželi, če pa obogati kakšen
meščan, katerih so (NB.) skoraj vsi tujci, roma denar
na tuje, njegovim sorodnikom v pest.
Ni torej dvojiti, da mora biti in da je cesarju tudi več
do kmetov, kakor do nekaterih majhnih, največ še celo ne-
obzidanih mest.
Na prostih sejmeh je dovoljeno vsacemu na svetu tr-
govati. Znano je, da so sejmi v Reki sv. Vida, v Trstu pa
sv. Lovrencija dan; torej se sme tjakaj voziti platno in tudi
drugo blago.
Kam cika veliko napiranje štirih ali petih trgovcev,
spoznati je po vsem tem pač lehko.
Kar svet stoji niso trgovci privedli tekom jednega leta
toliko žita v deželo, kakor ga privajajo kmetje leto za. letom.
Dobro bi bilo, če bi bila mesta bogata, (Bog jim daj to,) a
še bolje bi bilo, da je kmet bogat, kajti potem bi ne iDilo
nikogar v deželi, ki bi cesarju plačeval toliko davka, kakor
on. O mirnem in vojskinem časi teži njega največ bremšn.
Nevarnosti razpostavlja se on prvi, kar je storil že večkrat
zlasti leta 1578., ') v tem ko čepe meščanje varni za svojim
ozidjem.
^)GrofBarbojc imel tu na mislih hrabri čin kranjskih kmetov 12. dne aprila
leta 1578. Od 28. dne man-ija pa do 1 . dne aprila so naskakovaii Turki Metliko in
jo tudi zajeli Pobili so 2000 ljudi j ter jih mnogo odpeljpli s seboj. Župana
so usmrtili s pušicami, gospodom svetovalcem so vzeli glavo, meščanke pa
oskrunili in jih potem zaprli v cerkev, ki sojo odhajaje zažgali. A 12. dne aprila
je udarilo 12.000 hrvaških in kranjskih kmetov za njimi in jih potolklo,
Dimitz, III. 67. J ^ V
188
Meščanje popuščajo trgovstvo, kadar so dovolj oboga-
teli. O svojem časi je storil to neki Edinburg (Gabrijel
Eder, župan, ki je sezidal na svoje troške stolp Florijanske
cerkve,) neki Janežič, neki barvar, neki tkalec in še več
druzih. Mnogo jih je celo popustilo trgovstvo s suknom ter
se lotilo onega s -platnom. Če bi jim bilo kmetsko trgovstvo
na poti, bi jim pač ne kazalo lotiti se ravno tacega trgovstva.
Kdo popravlja ceste? Ljubljanski župan je res rekel,
da je dal ljubljanski magistrat za napravo cest orodje in smod-
nik in še 2000 goldinarjev v gotovini, a samo loški podlož-
niki so izdali za popravljanje cest čez 30.000 goldinarjev v
gotovem denarji ter vrhu tega še robotali, česar Ljubljan-
čanje niso storili; ko bi cenili vse delo podložnikov v de-
narji, izračunih bi vsoto 100.000 gld.
dj Drugi govor ljubljanskega župana. Dni 6, avg. 1733, leta.
Ali, dasi je šel grof Barbo ljubljanskemu županu hudo
do živega, le-ta vendar ni izgubil svojega poguma, ampak
zastavil je tam, ker je bilo najlože prijeti tudi njega. Po ne-
koliko mu je grof sam pomagal iz zadrege.
Konstatiral je najprej, da obsoja po izjavah grofa Barba
gospoda s^ma prekupljevanje, poteguje pa se za kmetsko
trgovstvo. Ravno to pa je hotel, da bi bil grof izrekel in
sedaj ga je prijel z izjavo, katero je sicer izrekel že jeden-
krat, da je kmetsko trgovstvo in pa prekuplje-
vanje jedno in isto. Vprašal je, kaj je kmetsko trgovstvo,
in odgovoril: kmetsko trgovstvo je, ako nakupuje kmet za
gotov denar blago bodisi dom^, bodisi v tujih deželah ter
ga prodaja potem dalje. Prekupljevanje pa ni nič druzega,
kakor če nakupuje tisti, ki nima sam dovolj blaga, pri svojih
sosedih ah v drugih deželah in ga zopet prodaja. Jedno je
pot k drugemu. Nemogoče je kmetu trgovati, če ne naku-
puje blaga in to je ravno prekupljevanje. Jedno brez dru-
zega misliti ni. To bi bilo ravno tisto, kakor da bi hotel
kdo iti iz mesta, ki ni prišel vanje niti skozi vrata niti kako
drugače. Da sta res jedno in isto, dokazujejo vsi privilegiji
dežšlnih knezov, v katerih se nikjer ne dela razloček, ampak
rabi jeden izraz za drugega. To svojo trditev je podkre-
pil zastopnik meščanskih interesov z vehko obilico privile-
gijev, katere pa tu izpuščamo ter čujmo rajši njegovo osvet-
ljevanje trgovskih stvarij v prvi polovici 18. stoletja. Seveda
govori mož za svojo stvar, zaradi tega nam bode treba biti
189
paznim, kaj naj mu verjamemo na polna usta in pri katerih
stvareh smemo tudi malo z glavo zmajevati.
Vedno bolj okoli sebe sezajočemu kmetskemu trgovstvu
je pripisoval, da so v nekaterih mestih n. pr. v Kamniku
dobiti že hiše zastonj. Mnogo mest se je sesulo, mnogo
jih je popuščenih ; v Kamniku se ne nahaja ni polovica nek-
danjih hiš. V Kranji, ki je bilo kd^j stolno mesto Kranjske
in ki ima za trgovstvo k^j pripravno 16žo, praznih je 200
hiš. Lož (Loosch) in Kostanjevica sta popolnoma razpadla
in meščanje ne morejo dobiti branja in pisanja veščega člo-
veka, da bi ga naredili sodnikom. Krško je šlo popolnoma
v nič („6urkfeld liegt unter dem Ruin"). Višnja Gora, Met-
lika in Rudolfovo, ki je bilo nekdaj najbolj cvetoče mesto,
ubožala so popolnoma. Niso le meščanje pobegnili iz teh
mest, ampak mesta so se tudi posula in meščanje morajo
sedaj živeti ob poljedelstvu. Njihovo meščansko pravico, za
katero so šteli drag denar, uživajo sedaj kmetje.
Kje li je človeku mčči trditi, da cesJlrju ni nič do mest?
Kdo h stanuje v mestih, kdo jih sicer zida, cene meščanje?
Kakšen posel imajo ti meščanje, ako nejedino le trgovstvo?
To so cesarji tudi spoznali ter hoteli s prep6vedjo kmetskega
trgovstva pomagati meščanskemu življu zopet na noge. Da ne
bi bilo cesarju nič do mest, kdo naj mu zida potem mesta?
Če se pečajo kmetje zgolj s trgovstvom, niso več kmetje,
ampak trgovci in Aristotel ima vkljub grofu Barbu še vedno
prav, kajti sloveči mož ni dejal, da je tista država najboljša,
v kateri je največ državljanov kmetov, ampak tista v kateri
se jih največ tudi res peča s poljedelstvom.
Naj bi cesarja podpirali sami kmetje ne mogel bi dolgo
shajati.
Na Kranjsko prihajajo Tirolci, Bavarci, Solnograjci itd.,
zgolj krošnjarji, kateri njihovi rojaki k temu vspodbujajo, da
jim prinašajo denar v deželo. A ravno zato so naši deželi
škodljivi, torej bi jih morali, kolikor največ moči iz nje
potiskati. Lahi kupujejo sedaj blag6 zunaj dežele in ga pri-
našajo na Kranjsko; prej pa so prinašali denar v deželo.
Kar pa se tiče industrij elne podjetnosti kmetov, je
Barbova izjava pač bosa, kajti to, kar prihaja kmetu iz rok,
ni dosti vredno. On zdelava le tako blago, s čimer se sam
oblači. Toda s tem ni zadovoljen, ampak zahaja na tuje,
kjer nakupuje za gotov denar tuje blago in ga prinaša v
dieželo, da ga tu dalje prodaja. Tovarne si ni omislil nikoli
noben kmet, v tem ko se pečajo meščanje z. zdelovanjem
190
klobukov, nogovfc, rokovfc, Č6pic in druzega trgovskega blagd,
in to, kar svet pomni. Gospod Jarnej Zibell ima v Ljubljani
tovarno za svilene zdelke, „gros de Tour, Filatorium, inca-
natorium, naa" (?), črn in barvan damast, svilene nogovice,
ima lepobarvarstvo itd. Vse to je bilo prej v deželi popol-
noma neznano. Sam6 njegova tovarna je deželi koristneja,
kakor vse, kar zdelavajo vsi kmetje. Sicer pa trgovcem ni
nikakor na mislih ustaviti kmetu obrta, ampak sam6 kmetsko
trgovstvo.
Rokodelskim fantom ne prepoveduje nihče hoditi v tuje
dežele, ampak sam6 kmetom, zato ker izdajajo tujcem način,
kako se pripravlja in zdelava ta in 6na drugod nepoznana
stvar, in s tem so storili deželi že neprecenljivo škodo. Ro-
kodelski fantje tega ne morejo, zato jim tudi nihče ne brani,
zahajati v tuje dežele.
Da so se kmetje leta 1578. krepko držali, istina je, h
to so storili tudi meščanje vselej, kadar je bilo treba, in
hvala Bogii, da ni bilo dostikrat treba. Ko je prišel leta
1441. celjski grof pred Ljubljano, odbili so ga Ljubljančanje
tako čvrsto, daje moral opustiti oblego. V spomin tega hra-
brega čina plačujejo Ljubljančanje še sedaj le po jeden krajcar
hišnega davka na leto. •)
Konečno je ponovil župan še jedenkrat svojo trditev,
da sta si prekupljevanje in kmetsko trgovstvo podobna ka-
kor krajcar krajcarju in da kmet ne more trgovati, ako no
prekupljuje, ker nima dovolj blaga.
e) Poslednji govor grofa Barha in zaradi tega prepira izdani
patent.
Grof Barbov odgovor je bil kratek : Dejal je : „ Sedaj je po-
tegnila meščanska trgovska bratovščina krinko z obraza in šele
sedaj izrekla, kar je on slutil že takoj v početku. Sedaj sto-
prav hočejo trgovci svoje že par stoletij ponavljane zahteve
vsiliti s hlinjeno nevednostjo, kar je sicer vsemu razumnemu
svetu znano in nedolžno kmetsko trgovstvo počrniti z ne-
sramnim prekupčevanjem. V ta smoter so se predrznih tr-
govci na zelo kaznjiv način (freventlich) uporabljati celo
cesarske svoboščine. Tudi te megle hočem razgnati, potem
pa jasno dokazati, kaj je nameravala trgovska bratovščina s
») Napar-nn je, kar trdi Kliin v ,^D\\A. Carn", pag 15 in po njeiu
Dirnitz I., 268, da je jenjalo to Časno in slovesno plačevanje že leta 1580,
ampak prestalo je šele okoli leta 1754., ko so regulirali davke. Fasc. štev.lO:^.
191
temi dozdevnimi svojimi privilegiji; vendar prej prosim za-
pamtiti, da je dovoljeno in nedovoljeno trgovstvo po kmetih
naposled vendar le kmetsko trgovstvo. Znano pa je, da je
prekupljevanje samotržje in veščš,ki popisujejo samotržje
tako-le: če namreč jeden ali njih več blagč po deželi na-
kupuje, da ga pozneje prodaja za dobiček, dostikrat, ka-
kor ga hoče sam. Tako razlaga prekupljevanje sam cesar
ter ga je prepovedal ne le kmetom, ampak tudi meščanom.**
Dokazoval je potem grof Barbo iz privilegijev, da je istina,
kar trdi, in prišel do zaključka, da kmetsko trgovstvo in pa
prekupljevanje nista jedno in tisto. Predložil je potlej pri-
tožbe kranjskih mest in pokazal komisiji, da se ni pritožilo
niti jedno zaradi kmetskega trgovstva, a to je ravno naj-
smešnejše, „kajti ravno okoli Krškega ga več milj na okoli ni
videti kmetskega trgovca."
Vroča bitka med meščani in gosp6do je bila s tem v
Gradci končana, a minilo je še nekaj let, predno se je obja-
vil patent proti kmetskemu trgovstvu, ki bi bil ugajal obema
strankama. Koncept je romal iz rok v roko in popravila je
sedaj gospSda kšj, sedaj zopet mesta k^j. Popravki tega
koncepta se nahajajo v ljubljanskem mestnem arhivu; na-
posled pa so dobila mesta vendar leta 1737. dn6 24. de-
cembra zaželeni patent.
Po kratkem uvodu je določil cesar naslednje:
Prvič: Da pristoji meščanskemu trgovcu na Kranjskem,
naj že stanuje v kraji, ki pripomaga (se. z utrditvami) k
obrambi dežele ali ne, kakor v sosednih dednih deželah vse
dovoljeno trgovstvo, to je, nakup in prodaja, trgovstvo na
menjo na kmetih, po mestih in trgih, o sem^njih in navad-
nih tržnih dneh ali o zgodiščih, zunaj in znotraj dežele,
vendar pa tako, da so jim prepovedani vsi monopoli (samo-
tržje) in vsi propoli (pravica, da sme kupiti kdo pred vsacim
drugim).
Drugič: Izgovorjeno je kmetskemu trgovstvu na Kranj-
skem vse tisto, kar se mu je dalo z različnimi dež61noknež-
jimi naredbami, zlasti z ono od 9. dn6 aprila 1553. leta,
23. dne februvarja 1602. leta, 10. dn6 septembra 1661. leta
in 27. dn6 junija 1691. leta že v starih časih, tako je dovo-
ljeno prelatom, gospodom, vitezom in oskrbnikom, župnikom,
vikarjem in beneficijatom, kakor tudi podložnikom Vojvo-
dine Kranjske po svoji volji prosto prodajati, zamenjevati,
ali sicer izpečavati, ne da bil podložnik dolžan, svoje blago
ponuditi poprej na prodaj svoji gosposki ali meščanom v deželi
vse, kar sami pridelajo, ne pitane male in v61ike živine, ne
)9d
različne navadne perutnine, ni jajeo, ni rib in rakov, ni žita
in klaje, ni sira, masla, slanine in sala, ni platna in bu-
kovega sukna, ni usnja, ni medli in vosk^, olja, predi va,
sena, ni presnega in prekajenega mesa, česna in čebulje,
les^ za kurjavo in zgradbe,, ni lesenme, ogljija, desak, žaga-
nic, obročev, obodov, loncev, pečnic, konjskih odej, sit, pres-
nega in posušenega sadja in vsega druzega blaga, ki ga
sami pridelujejo pri svojih hišah, pristavah, kmetijah in zem-
ljiščih.
Tretjič : . Dovoljeno je podložniku v svojem kmetskem
trgovstvu v deželi in zunaj dežele privajati v mesta ali
na kmete kupljeno ali zamenjano sol in vino, vsakovrstno
železo in jeklo, ki ga je zamenjal za vino ali za kaj dru-
zega v mestih in trgih, solitar, puške, smodnik, vsakovrstno
(storjeno) obleko od grobega sukna, narejene golenice (škornje)
in čevlje in kar zdeluje na gori povedani način s svojo roko.
Četrtič: Naj privaža podložnik tudi vsakovrstno nepre-
pov6dano blag6 v deželo in naj je izpečava v denar v deželi,
na kmetih ali v mestih in trgih, ali naj je zamenjuje, če se
mu je dalo to blago namesto plačila za njegove izpeljane reči,
ali da ni prišel prazen domov, in če tega blag^ za svojo
hišo ne potrebuje.
Petič: Prekupljevanje je podložnikom vedno prepove-
dano, toda v to se ne sme vštevati grajsko pridelano ali de-
setlnsko žito, če rase v tistih krajih in se daje namesto
davka; tega lehko nakupujejo ter ga izvažajo dalje na trge
v deželi, ali pa na Goriško in na Laško.
Šestič: Tedenski trgi so dovoljeni samo v mestih in
trgih, zato so prepovedani vasem in se morajo odpraviti,
razven, če ima do njih kaka vas pravico po posebnih de-
želnoknežjih svoboščinah, da pa se bodo tedenski trgi na
kmetih tem hitreje odpravili, izkaže naj vsak kraj zadostno
svojo pravico.
Sedmič: Odpraviti se morajo tuji krošnj^rji in tisti, ki
kram^rijo od hiše do hiše, kakor vel6 že večkrat objavljeni
patenti, izvzeti so le tisti, ki imajo deželnoknežje varovalne
patente.
To je torej tisto, s katerim smejo vaški podložniki v
naši deželi kranjski trgovati; zato naj se ne predrzujejo ško-
diti meščanom v kacem drugem, le tem pristujočem trgovstvu,
sicer se jim vzemo stvari, ki se bodo dobile pri njih. Da
se bo vedel odslej vsakdo po tem ravnati in se varovati
škode, dali smo s tem pričujočim generalom (patentom) vsa-
J 93
čemu v pouk to razglasiti ter smo ukazali 0I3 jedncm vsom
in vsaki naših gosposk, gospodom iložrlnih sodišč in nji-
hovim oskrbnikom, da se strogo ravnajo po tem našem občnem
ukazu in naj tisto, ki se bodo proti temu pregrešili in jih
bodo zalotili ali zvedeli, kaznujejo s tem, dri jim res vza-
mejo njih trgovsko blago. Te kazni pripada polovica nam,
jedna četrtina gosposki, ki jih zaloti in stvar opravi, in jedna
četrtina tistemu, ki jih naznani.
Če bi se pa gosposke kaza.lc mlačne v dolžnem zvrše-
vanji, ali se celo nič ne brigale za to, pridržujemo si vse-
kako proti njim istinito kazn-vanje. To je naša resnobna-
volja in misel.
Dano v Našem stolnem mesti Gradci 14 dne decembra,
1737. leta. ')
Komisija sveti. ces. in kralj. Veličanstva:
Ivan Krištof pl. grof Wildeiistein,
cesarski naniostiiik.
Josip Karol pl. Hoheiirein, Ivan Jurij pl Stiibeiiberjr;.
kancolarjev nn mestnik.
Josip Antoni pl. Luidl."
-f) Poideftnjf napori za reMev nekdanjega frg<>v^km.
S tem patentom bi bila mesta lehko zadovoljna in bila
so tudi, a ne dolgo; kmalu začujemo njihove tožbe znova in
sicer sedaj tako mile tožbe, kakor doslej še nikdar. Seveda
pkmetsko trgovstvo" je predmet, okoli katerega se suče vsa
jeremijada. Ker smo pa o tem že tolikokrat govorih, zato
posnemamo iz lepe kopice tožba in moledovanj le one ma-
lenkosti, ki dopolnujejo sliko kranjskega trgovstva v osem-
najstem stoletji.
Mesta so se pritožila pri cesarji, da ne morejo nastav-
ljati svojih biričev po vseh cestah in po vseh stezah na
prežo ; gosposke po kmetih pa ne store same od sebe nicesa,
cisto ničesa, gledajo kmetskim trgovcem po deželi in po
vaseh skozi prste, da, strežejo jim celo v roko, samo da se
cesteki patent ne zvršuje. Trgovci v Ljubljani in drugih
*) Pase. Geyhandel,
13
194
kranjskih podružnih mestih (Filial stadten) ') vzdi-
hujejo v poslednjih pojemljejih; mnogi so prišli na boben.
Kranjci so jo pretegnili vsi na kmete, kajti v Stražišči in
Bitnjah je kajža več vredna, kakor najlepša hiša v mestu.
Kmetje plačujejo le kajžarski davek, in se pečajo vendar z
meščanskim obrtom, meščane pa tišč6 razni kvartirski treski
in obilo druzih t6ž.
Zato se prestvarjajo vasf v mesta in mesta v vasf,
kar dokazuje najjasneje Stražišče, ki ga v pol ure ne pre-
jezdiš. Kranj mora deželni gosposki (Landschaft) po 400 gld.
davka na leto več plačevati, kakor ga more istinito izterjati
od svojih meščanov. Vsi so jo pretegnili rajši v Stražišče,
ker se zlasti dobro obnaša meščanski obrt s siti. V
Kranji, nekdaj najimenitnejšem mestu, praznih je sedaj do
100 hiš, ker so ostale prejšnje teže, dasitudi so pojenjali vsi
nekdanji dohodki. Mesto je do uš6s zadolženo ; prej pa j(^
bilo bogato ter pošiljalo cesarju velike vsote.
Na kmetih je mnogo kajžarjev, ki so posamezni boga-
tejši od dvajsetih imovitih meščanov skupaj.
Kako pa je v Loži, v Rudolfovem, v Kamniku, v R<'i-
•dovljici in vseh druzih deželnoknežjih podružnih mestih
po Kranjskem ? Ni dosti, da se brez strahu in očitno po
kmetsko trguje, ne, prišlo je celo tako daleč, da je napra-
vila skoraj vsaka kmetska gosposka v ti ali 6ni v4si te-
denske sejme. Sodražica n. pr. ima sedaj več kakor 200
hiš, ) v tem ko je v Rudolfovem in v Loži več nego 200
hiš praznih in popuščenih. Tu se prodaja mnogo tobaka,
soli, grope in vsakovrstnega blag^; pravo zbirališče tiho-
tapcev je.
Rudolf o vemu pod n6som trgujejo k^j živahno na
zemljišči gosposke z Ruprečega Vrha; trgujejo z vsem, z
laškim oljem, z medom, z voskom, z mandeljni, s suhim
grozdjičem, s cvebami, s siti, s platnom, z gropo, s suknoni
in svilo, s špecerijskim blagom itd.; z davki pa tako silno
obložena mesta morajo čepeti za posipajočim se mestnim
ozidjem in nositi ravno tista bremena, kakor nekdaj, ko so
mesta tako lepo cvela. Ako ne zadostujejo svojim dolž-
nostim, preti jim dež61na gosposka z vojaškim eksekucijonom,
*) Ta izraz rabi Ljubljancera, govorečim o druzih kranjskih mostih.
kaj pogostoma; ako bi čestiti bralci že iz naših ra/.prav samih ne bili s{io/'
nali, da so zmatrali Ljubljano glavo vsoh kranjskih mest. prcprir-i^l jih hoik
ta izraz.
*) Danes šteje Sodražiea 402 hiši. j
195
pri katerem trp^ dolžni in nedolžni ter morajo gotovo po-
giniti.
Po mestih ne morejo več dobiti Ijudij sposobnih za
upravljanje mestnih stvarij, ne tacih, ki bi mogli pomagati
trgovstvu zopet kako na noge. Kajti, kar jo bilo v mestih
sposobnih Ijudij, pretegnili so vsi na kmete. In prav so sto-
rili. Prej je bilo drugače. Prej, ko je bilo kmetsko trgovstvo
prepovedano, cvela so mesta, da je bilo veselje in so bila
preskrbljena z najboljšimi ljudmi, ki so skrbeli za blagostanje
meščanskega življa. In tudi cesarski blagajnici se je prej
godilo mnogo bolje.
Škodo dela mestom sedaj tudi erž^r sam, kajti vse
blagč, ki se prinaša v mesta, zad^ca se pri cesš;rskih mit-
nicah, kar pa se na kmetih ne godf, ali morebiti le tisočeri
del vsega blagA. Vse drugo se tihotapi. Pojdi, kamor hočeš,
v Reko, v Trst, na Dunaj, v Palmo Novo, v Treviso, v Pa-
duvo, v Benetke in v druga sosedna mesta, povsod ti mr-
goli mešetarjev in prškupcev. Sejm^ri se o vseh zgodiščih
pri cerkvah in po vasšh. Karnelci trgujejo tu z vsakovrst-
nim blagom. Meščan si ne more opomoči, ker so potegnili
vlačugarji vse trgovstvo n^se; le-ti sleparijo ljudstvo in od-
našajo najboljši denar iz dežele. Kmetski trgovci dobivajo
sedaj blag6 od tacih, ki prihajajo s tujega v deželo ter ho-
dijo s cesarskimi patenti preskrbljeni povsod okoli. Tacih
pa, ki se klatijo brez tacega pisanja po deželi, nahaja se na
stotine. Od vseh božjih vetrov dero v deželo. )
Tako so vzdihovala mesta in prosila cesarja za božjo
voljo pomoči o času, ko so jeli na cesarskem dvoru, kar se
tiče trgovstva prevladovati drugi in rgči moramo, boljši
nazori.
A tudi dež61na gosposka ni molčala in mestom na vsa
usta povedala, zakaj gredo tako rakovo pot. Oponašala jim
je, da so izgubili meščanski trgovci pri kmetih zato vse za-
upanje, ker so jim dajali zgolj slab denar, jemali od njih vse
le na up. S tem, da je moral kmet dajati meščanom pri
prodaji svojega blag^ za pijačo in nam6ček („Zutrinken und
LeihkauP), izgubljal je kmet, ker je blagč oddajal prece-
ušno; zato ga prodaja sedaj rajši tujim trgovcem, ki ne za-
htevajo nič pijače, ni na-m6čka. Pošteni trgovci niso prišli
doslej še nikoli v zadrego; njim ni treba tožiti, da ne mo-
rejo dobivati blaga za nakup; dobivajo ga povsod v obilici,
kjer le hočejo.
*) Fase. štev. 100.
J3*
19«
Meščanjc bi bili pno Ichko čutili, da se bliža nov- caJ^,
ki bo pomet(3l z vsemi zastarelimi staroveškimi privilegiji.
Naj bi ne bil tedanji, ol) jednem tudi poslednji kranjski
vicedom grof Henrik Orzon tako navdušen in za meščane
zavzet plemenitaž, zgodilo bi se bilo to že sedaj. Naprošon
po meščanskih trgovcih je poročal najvišjemu cesarskemu
uradu v Gradci, da se pečajo skoraj vse gosposke po kmetih
in vsi njihovi podložniki s tolikokrat in tako ostro prepove-
danim samotržjem. Zavoljo tega je ukazal cesar 3. dne mar-
cija leta 1745., naj se to prepovedano trgovstvo odpravi
takoj.
Naslanjaj e se na ta cesarski odlok je vzrasel meščanom
greben znova. Brzo so razposlali na vse kraje svoje biriče
ter ukazali pobrati kmetom vse nekmetsko blago. Duša
ljubljanskih trgovcev je bil tedanji predstojnik trgovske
družbe (Handlungsgesellschaft) nekov Mihael Peer. Na pod-
lagi cesarskega patenta so vzeli na višjem uradu (Oberamt)
kočevskim podložnikom 26 tovorov olja, 1 cent riža in 1 cent
mandeljnov, katere^ so ti kmetje nakupili v Trstu nekoliko z
gotovim denarjem, nekoliko pa so to blago primenjali za platno.
Namenjeni so bili ž njim na Avstrijsko in Ogersko, plačali že
vse cesarske pristojbine in se preskrbeli s potrebnimi boleti.
Trgovec Peer je dal postaviti to blago v ljubljansko skla-
dišče in dejal, da ga ne bo dal prej nazaj, dokler ne bodo
plačali kmetje 533 gld. 52 kr. kazni, in res je morala dati
njihova gosposka menico od sebe ter se zavezati, da jo
plača v štirih mesecih.
Kmalu potem je dal vzeti Peer dvema osteneškima pod-
ložnikoma 12 centov usnja za podplate in ga jima dal nazaj
šele, kadar sta plačala 15 gld. kazni.
Nekemu Ribničanu, podložniku grofa Kobenclja iz Rib-
nice, vzel je sod riža, kacih (i centov, sod suhega grozdjiča
in rožicev, ki je tudi nekako toliko tehtal, in 8 zabojev, v
katerih je bilo 10.000 limon. To blago je dobil kmet nazaj
stoprav, kadar je plačal 40 kron = 79 gld. 20 kr. nemške
veljave. Ta nesreča pa moža ni ostr^šila, kajti kmalu zatem
so mu bili ljubljanski biriči zopet za petami in mu vzeli 10
centov usnja, ki ga je nakupil v Mariboru in bil ž njim na
poti v Trst.
Ko so plemiči videli, kako resno postopajo meščanjo,
stopiti so morali znova na noge in varovati svoje interese;
seveda so kazali pri tem le v jednomer na ubozega kmeta,
ki mora poginiti, ako se mu ustavi stoletja že dovoljeno tr-
197
govstvo : da bi so kmetje ali celo graščaki in druga gospoda
po kmetih pečali s tako razv{)itim samotržjem, zanikavali
so plemiči odločno, in zopet na dolgo in na široko iz starih
privilegijev dokazovali, da hodi kmet po zgolj pravičnih in
dovoljenih potih. Da bi kmetje res samotržili, gotovo bi
meščanski trgovci ne bili pozabili navesti vsacega posebej
in ga pričrniti cesarju.
To pritožbo so poslali iz Gradca Ljubljančanom, naj
reko, koliko je resnice na nji. Le-ti so sestavili zapisek vseh
onih gosposk, ki so se pečale s samotržjem. Dejali so, da
je ni na Kranjskem, ki bi ne hodila po ti prepovedani poti,
nekatere pa so cesarju priporočili še posebno, namreč: ko-
stanjeviškega opata, graščaka na Kuprečem Vrhu in onega
v Klevevži, barona Zierheima, ki je prodal sicer svojo gra-
ščino, vendar pa skupljeval zlasti med, katerega je imel časih
za GOO gld. nakupljenega. Vsem tem imenovanim gosposkam
je bilo posebno na brigi trgovstvo z medom ter so svojim
podložnikom strogo prepovedovale, prodajati ga komu dru-
gemu, kakor njim samim, seveda po jako slepi ceni.
Ovadili so dalje mokriško gosposko, gosposko Šrajbar-
skega Turna, Haasberga, Senožeč, črnomaljsko in metliško
Komendo, gosposko v Poljanah, S. Servolu, ki je trgovala
posebno z oljem, z mandeljni, s pinjoli itd. Kaj veliko kmet-
skih samotržcev so zasledili Ljubljančanje v Ostenku; pri
Primoži Grudnu in Adamu Moneji so obnosali 12 centov
usnja za podplate, pri Petru Primaži 15 centov olja, 1 cent
riža in 1 cent suhega grozdjiča. Štirje bratje: Peter, Jurij,
Jakop in Gregor Mihič so imeli nakupljenega 57 centov olja,
vrhu tega še nekov Matej Schmidt 6 centov.
Plemiči so seveda oporekali, češ, da so smeli kranjski
kmetje prišedši v Trst od nekdaj že takšno blago nakupo-
vati, vendar je zapov6dal cesar, naj se to samotržje odpravi
takoj (30. dn6 aprila leta 1745.) Plemiči so bili v zadregi;
sestavili so novo prošnjo, (3. dne julija leta 1745.), ob jednem
pa izprožfli razgovor o ti stvari 29. dne julija v deželnem
zboru. Kjnetje, prisiljeni seveda po svojih gosposkah, vložili
so proti zatiralcem kmetov, proti meščanskim trgovcem,
dolgo pritožbo in prosili pomoči. Da se je deželni zbor ž
njimi v vsem ujemal, umljivo je samo po sebi. Od vsega,
kar se je govorilo v tem deželnem zboru, je najbrž resnično
le to, da meščanje sami med seboj niso bili j edini.
Tega deželnega zbora sta se udeleževala tudi ljubljanski
župan in sodnik: poslednji je bil sam trgovec.
198
Predstojnik trgovske družbe, Mihael Peer, postopal jo
popolnoma samooblastno; kajti vsa stvar je bila zastopnikom
druzih mest: Višnjanom in Novomeščanom do dobra neznana,
ni ljubljanski župan in sodnik nista vedela ničesa o nji.
Poslednji, ki je bil, kakor sem že jedenkrat rekel, tudi sam
trgovec, dejal je celo, da si želi, naj ostane vse pri starem,
to je, naj bi trgovali kmetje in tujci po deželi, kakor doslej.
Glasoval je s plemiči proti Peeru in proti interesom meščanov!
Poročevaje o izidu tega zborovanja, dejali so plemiči, da je
postopal Peer le iz dobičkarstva tako samooblastno in da ni
nikomur do tega, naj bi se kmetom jemale stare pravice.
Peer je mislil le zgolj nase in na svoj dobiček, kajti v Trstu
je imel svojo posebno prodajalnico, kateri je kmetsko tr-
govstvo hodilo seveda, zelo v kvar.
Koliko je na tem resnice, težko je povedati, kajti, zdi
se, da nimamo opraviti tii z odločnimi in značajnimi ljudmi.
Ljubljančanje so bili na svojega mestnega sodnika zaradi
njegove izjave in njegovega glasovanja v tem deželnem zboru
sila razjarjeni ter so utemeljevali tudi svojo pritožbo proti
njegovemu postopanju, rekoč, da je glasoval zgolj iz dobič-
karstva. Karnelci, tuji trgovci, dolžni so mu bili namreč
4 — 5000 goldinarjev, bal se je, da jih izgubi, ako bi prepo-
vMali kmetom in posredno torej tudi tujim trgovcem po
Kranjskem trgovati.
Žalostno res, naj so že trditve meščanov resnične ali
neresnične! Vsekako govori iz teh besedij velika pokvarje-
nost, bodisi, da so meščanje svojemu poslancu tako uma-
zane uzroke za njegovo glasovanje podtikali, ali da je bil mož
res takšen.
Dne 15. novembra leta 174(). pisali so svetniki cesarske
vlade zadrugi trgovski v Ljubljano, da je kmetsko trgovstvo
sicer prepovedano, ne pa tudi prevozninsko trgovstvo (Tran-
sitohandel.) A s tem izrazom so razumeli ravno isto tr-
govstvo, ki so ga zvali meščanje „Geyhandel" in ga pobijali
toliko stoletij, kajti, ukazali so dati ono 553 gld. 32 kr. vredno
in Kočevarjem odvzeto blago zopet nazaj, (dasitudi so ga
odvzeli meščanje, opiraje se na „Geyhandelspatent" iz leta
1737.) ter prevoznmskega trgovstva ne več ovirati, kajti to
trgovstvo je dovoljeno sedaj vsakemu.
Seveda so se oglasili meščanje, rekoč, da bo kmalu
vsega trgovstva po mestih in trgih konec, če obveljajo ti
nazori o prevoznfnskem trgovstvu. Poleg trgovstva na-
drobno (Handel alla minuta) ne more shajati noben meščan;
li)9
število trgovcev po mestih bi se moralo skrčiti za četrtino.
Naj obveljajo te razmere, potem trgovcev res več treba ne
bode. Če bo kmetu prevoznfnsko trgovstvo res dovoljeno,
preskrbljeval bo lehko on z blagom vse, ker ga lože ceneje
prodaja, kajti on hodi ponje s svojimi konji ter ne nosi ni-
kacih tež. Vsak trgovec, komur se le količkaj sveti, („wenn
er nur ein Licht einer Vernunft hat",) pretegnil jo bo na
kmete. Meščana boli in peče grozno, ko mora videti, da
uhajajo ljudje, ki so rojeni za plug, svojemu poklicu ; ali naj
velja na Kranjskem to, kar je prepovedano sicer po vsem
svetu ?
Ponovili so potem stare tožbe o prikračevanji cesarskih
mitnic in grajali razvado, ki se je bila vgnezdila, da nakla-
dajo namree vozniki v Trstu na svoje vozove, ki morejo
nositi za silo (50 centov, po 200 — 300 centov. S temi vozmi
pa ne hodijo dalje, kakor samo mimo mitnic, potem preloži
blago na 6—8 voz. S temi lehkimi vozmi hodijo proti Ljub-
ljani in mimo Ljubljane v Gradec. Pri takem postopanji so
izgubili meščanje vso „ špedicijo", ki pristuje jedino le njim;
po vsem svetu je taka navada. Nič čuda pa tudi, da škodo
trpi blago, ki se tolikokrat naklada in preklada. Prigodilo
se je že dostikrat, da so zapeljali vozniki, ki ne poznajo tr-
govskih znamenj in številk, pov^sma in zaboje, namenjene za
Dunaj, v Požun ali celo doli v'Ogersko. ')
Potem, ko so razglasili tržaško in reško luko svobod-
nima pristaniščema leta 1719., in po objavi tako zvanega
komercijalnega patenta, s katerim je hotel Karol VI. rešiti
trgovstvo dosedanjih srednjeveških spon, ni bilo za napiranje
Ljubljančanov v rokah nobenega upanja več. Pač jim je
zvenelo čudno, čudno po ušesih, ko so culi, da sme na
Kranjskem odslej po komercijalnem patentu vsakdo trgovati,
na drobno in na debelo, celo Judje in Turki. Cesarski pa-
tenti so- vabili tuje in domače trgovce v deželo in jih vspod-
bujali z majhnimi prevozniškimi pristojbinami (TransitomautJi-
gebtihren).
Doslej je bilo nezaslišano in se ni ujemalo z nazori
stanovske cesti, da bi se kak plemenitaž v mestu javno in
pod svojo firmo pečal s trgovstvom, no, saj bi mu ga pa
tudi meščanje, ki so razlagali trgovstvo za pravico, le njim
pristujočo, ne dovolili nikdar. Kar izjavi cesar 2. dn6 febru-
varja leta 1732., da nima čisto nič proti temu, če bi se lo-
*) Magist. akt. fasc. štev. 53—55.
i
200
tilo avstrijansko })leinstvo tvgovstva na debolo (Handel in
grosso). Takisto trgujoreiim j)leniiču se ne bode odščipnilo
niti najnienj od njegove stanovske cesti ali plenienitaških
svoboščin in nji^govi pleui^uiitaški svobodi in časti ne bo
pretila nobena škoda, ako se bo moral, kar se tiče trgovskih
stvarij podajati občnemu komercijalnenm st<itutu. Zato ne
sme nihče nI podložnikom ni gospodi trgovstva na debolo
I)repovedovati ; pusti naj jih pri miru, če prevzemajo namesto
gotovega denarja v ])lačilo blago, ki ga prodajajo ali zame-
njujejo potem doma ali zunaj doma.
Zadnji patent proti kmetskemu trgovstvu so bile pač
le prazne besede, kajti nemogoče je bilo potegniti meje med
starim nekdanjim kmetskim in novim prevozninskim tr-
govstvom.
Meščanje ali res niso še uvideli, ali pa ne uvideti ho-
teli, da je njihovo trgovstvo, kakor so postopali doslej ž njim,
bilo za državo popolnoma odveč, da so se časi grozno izpre-
menili, da se upa deželni knez shajati tudi brez meščanov
in to celo boljše, kakor dozdaj. Kajti, odkar je odpal jedini
uzrok, iz katerega so imeli trgovci vse trgovstvo izključljivo
v rokah, odkar je napredovala vojskina taktika ,toliko, da se
ni moglo upirati nobeno mestno zidovje več, skratka, odkar
dežčlni knez utrjenih mest in hrabrih meščanov v njih, več
potreboval ni, ker mu niso mogli nič koristiti, pustil jih je
iz rok ter naklonil svojo milost vsem podložnikom svojim.
§. 5'. Zatožbs' proti dežšlni gosposki (Landscliaft).
A slepi bi bili morali biti meščanje, da niso videU, kdo
so je zaletal njim v največjo škodo, najbolj razsrjen v nji-
hovem stare i)redpravice in svoboščine. Njihovi najhujši sov-
ražnik je bila gospoda, zaveza vseh posvetnih in duhovskih
plemičev po deželi. Tekom stoletij so storili ti ljudje me-
ščanom rnarsikako škodo s tem, da se niso ozirali na ce-
sjlrske naredbe. Prav že do pogube privedeni in gledajoči
v žalostno in od dne do dne slabejšo prihodnjost, vspod-
bndo so meščanje na poslednji obupni boj, v katerem je
pokalo in grmelo na vseh straneh in krajih. Sklenili so hudo
s hudim povrniti ter razkrili v zagrizeni in kot železna kača
dolgi za.tožbi vse grehe deželne gosposke. Izkazati so ho-
teli, devaje vse ozire popolnoma na stran, foiko krivično je
ravnala gospoda doslej z mesti. Storili so jo odgovorno za
nesrečo in bedo vse dežel(\ rek(^č: uzrok, da se dežela tako
slabo upravlja, tiči jedino v tem, da nima gospoda niti naj-
201
manjšega spoštovanja do cesarskih narodeb. Vsak ukor, ki
ga je dal c^osar kdnj dežt'*lni gosposki, privlekli so meščanje
sedaj na dan. PrctckniU so vse kote registrature svoje po
tacih ukorih in opominjali cesarja, naj se vendar spomni,
kaj je sam pisal deželni gospodi, da prihaja namreč ves ne-
red v deželi od 6ne predrznosti, s katero razlaga deželna
gosposka cesarske ukaze ravno nasprotno temu, kar tiči res-
nično v njih, (,,es riihrc die g:inze Unordnung im Land von
jener Erfrechung her, \velchc eine ehrsame Landschaft in
Krain mit ihrer, dem klaren Verstande den kaiserl. Befehlen
schnurgerade entgegenlaufenden Interpretation zur Schau
trilgt^).
Spominjali so ga, da se je moral z gospodo časih po-
gajati za to ali 6no, kakor trgovec s svojim kupcem. Do-
kazali so z nekim deželnim patentom iz leta 1745., kako
krivično j(^. postop'^da deželna gosposka z mesti. Zadacala je
v.siko glavo klavne živine po mestih z osmemi dvojačami
(Siebzohner, 17 krajcarjev,) po kmetih pa le s štirimi, to je,
meščanski mesar je moral plačati od vsacega v mestu po-
bitega vola deželi osem dvojač, kmetski mesar pa na kmetih
samo štiri dvojače. Ta davek so zvali mesar in o („Fleisch-
kreuzer"). Omenjeni deželni patent je mesta silovito oškodil;
kajti od vsacega i)obitega vola je moral plačati mesar 2 gld.
K) kr., od telice 30, od teleta 15, od ovce ali kozla 14, od
jagnjeta G krajcarjev in le hišnik je smel zaklati za svoje
potrebe jednega prašiča, a ne več, v tem, ko so smeli pri-
našati plemiči v mesto mesa, kolikor so ga hoteli.
Očitali so dalje gospodi, na kakšen nezaslišan način
je v deželnih zborih sama sebi delila darove, ki so prese-
dali vsoto več 100.000 goldinarjev, deželnemu knezu in deželi
v škodo. Do lehtij je posezala v dež61no blagajnico; kdor
jo mogel blizu, okoristil se je z deželnim denarjem.
Kako opravičene so bile tožbe meščanov, o tem naj
nas pouči kratek pogled na način, kako so gospodarili ple-
miči z deželnim denarjem.
Mnogo mnogo časa je požrlo v deželnih zborih kranj-
skih reševanje neštevilnih prošenj plemičev, naj se jim po-
puste in pregledajo davki, naj se jim da kaka vsota iz de-
želne blagajnice, ker jim je to ali ono pogorelo, naj jim pri-
pomorejo njihovi drugovi, ker mislijo dati svoje sinove v
višje šole, ker menijo iti na potovanje itd. Kolikor višji in
imenitnejši je bil prosilec, tem višja je bila vsota, za katero
je prosil in ki so mu jo v največjih slučajih tudi res dali.
302
Redkokdaj so koga odbili in mu še takrat dali vselej upanje,
da bodo njegovo prošnjo v prihodnje in o prvi priliki u sli-
šali gotovo.
Primer in dokazov za te trditve nahaja se v deželno-
zborskih zapisnikih ogromne kope. Čestitim bralcem v za-
bavo, ob jednem pa tudi, da osvetlim postopanje plemičev
v deželnem zboru, navesti hočem tu nekatere vzglede, ki
sem naletel slučajno nanje, prebirajoč deželnozborske za-
pisnike.
Leta 1684. so prosile nune redil sv. Klare v Mekinjah,
naj se jim spregleda 1265 gld. davka tekom treh let. De-
želni zbor je uslišal njihovo prošnjo ter med drugimi uzroki
poudarjal tudi, kakor nekaj posebno važnega, da je opatica
mekinjskega samostana neka baronica Lichtenbergova, torej
dama iz jako sloveče rodovine. Za izkazano milost pa so
zahtevali tudi plemiči, naj se bo pri vsprejemanji novink v sa-
mostan ozirala sosebno na plemenitega rodu kafididatinje.
Zlasti damam nasproti je bil dež6lni zbor o vsaki pri-
liki galanten in redkokdaj je odbil kateri prošnjo. Neka
gospa Sizenhaimbova je naznanila deželnemu zboru, da bo
prestopila njena hči v „duhovski stan", to je, da pojde v
samostan. Ker pa nimata niti mati, niti hči potrebnih de-
narnih sredstev, usmili se naj njiju dežšlni zbor. Ta jima
je privolil za opravo („zur Ausstattung") 100 kron.
Neka gospa Lichtenbergova je dobila 300 gld., ker je
bila uboga vdova. Gospo pl. Wusetovo so napali Uskoki v
njenem gradu na Dolenjskem, razbili in pokrali ji pohišno
orodje in vzeli s seboj mnogo zlatnine in srebernine. Prosila
je, naj se je stanovi usmilijo in ji spregledajo davek 1022
gld. 16 kr. Stanovi so ji spregledali polovico.
Leta 1684. je prosil neki grof Lanthieri, naj se mu po-
pusti 15.000 gld. davka, čemur je deželni zbor tudi brez
ugovarjanja pritrdil ter utemeljeval svoj sklep s tem, da je
prevzel grof Lanthieri po svojem očeti popolnoma zadolžena
posestva, da je bil takrat še jako mlad, in da ga je zadelo mnogo
nesreč. Sicer pa mu je dežela dolžna tudi hvalo, kajti od-
stopil ji je tu pa tam kakšen kosec zemlje, da je mogla zi-
dati nanj kako mitnico.
V seji l;j. dn6 aprila 1682. leta je vstal deželni glavar
in opomnil zbor necega dolg^ 50.000 gld., ki ga je bila
dolžna dežela koroška naši kranjski deželi. Ta dolg je bil
skoraj izgubljen, zato je podaril deželni zbor leto in dan
prej tedanjemu deželnemu oskrbniku grofu Gallenbergu od
te vsote 10.000 gld., če jih more izterjati. Grof Gallenberg
203
je imel pri tem najbrž srečo, kajti deželni glavdr je prosil,
kažoč na svojo obilo zasluge za deželo, naj podarf
tudi njemu od tega dolga kako vsotico, morebiti 15.000 gld.
Nasprotnik se ni oglasil noben, in zbor je pritrdil, da je res
dobro, če prično Korošci plačevati svoj dolg, in sicer naj se
ne podari gospodu deželnemu glavarju 15.000, ampak 17.000
goldinarjev.
Take ogromne vsote so darovali posameznikom; lani
je prišel ta, letos oni na vrsto. Ljubljanski magistrat, za-
stopnik z davki proobložnih meščanov, poročil je cesarju, da
so darovali stanovi sumO jednemu knezu Turjačanu 90.000
gld., baronu Raunachu 40.000 gld. in mnogim drugim po
10.000 in 20.000 gld. Da si plemiči svet malo ogledajo, po-
šiljajo draga poslanstva na Dunaj in Gradec, ali cel6 zunaj
Avstrijo, ko bi se s preprostim lističem papirja opravilo
ravno toliko. Neko tako nepotrebno poslanstvo je stalo deželo
nekoč 30.000 gld. in jeden sam poslanec je dobil 6000 gld.
Ko bi imeli neplemiči, meščanje, ki si morajo priboriti vsak
krajcar v potu svojega obraza., odločilno besedo v deželnem
zboru, nikakor bi se kAj tacega ne moglo goditi. Zato ni
čudno, da so mesta zadolžena, kajti deželni zbor jih molze,
kakor ve in zna.
Zanimivo je, za kaj se je vse prosilo ! Nekov Danijel
Schwab se je namenil na potovanje po Laškem ; da bi mo-
gel dostojno potovati, prosil je podpore „Rittorzehrung". Neki
drugi plemič je pričakoval, da ga bodo poklicali v vojaško
službo, ker pa nima dovolj denarja za dostojno opravo, prosi
podpore 200 gld. — O novem letu so dajali vsem dežšlnim
uradnikom in slugam darove po 100 — 50 gld.
Do leta 1684. so imeli dežšlni trobentači (bilo jih je
pet) navado, da so trobili novega leta dan o zgodnjem jutru
po mestu; ob jednem so beračili po hišah za novoletni dar.
Ker pa je jelo to zgodnje trobšntanje plemičem presedati,
sklenili so, ustaviti je, a da ne bodo trobentači prikrajšani,
povišali so jim letno plačo od 150 na 175 gld. Nekega Jan-
šiča se je lotila misel, pri deželnem trobentači priučiti se
trobentaške umetnosti („weil er vor hat, beim Feldtrompeter
die Trompetenkunst zu erlernen"). Dobil je 50 gld. podpore.
— Neki puškar, ki jo sodeloval pri slovesnem „Te Deum"
(bržkone je nadzoroval streljanje), dobil je 10 gld.
Odbili so kakega prosilca, zlasti plemiča, kcij neradi,
prigodilo se je pa vendar tudi. Neki vitez, pl. Rann je bil
gotovo nepriljubljena oseba; nakopal sije, ne vem s čim, mržnjo
204
deželnega zbora na glavo in ko se je oglasil, naj mu popuste
dolžni davek, odbili so mu prošnjo. A pomagal si je dalje? .
obrnil se do cesarja, razložil mu, kako pristransko in nepra-
vično razdeljuje deželni zbor milosti svoje ter prosil cesarja,
naj naročf on deželnim stanovom, da uslišijo njegovo prošnjo.
Deželni zbor je bil zaradi tacega postopanja sila razjarjen in
je ukrenil vitezu pl. Rannu ničesa ne dovoliti, ker je hotel
tako nepostavnim potem izviti zboru milost iz rok. Da pa
bi se ne zamerili cesarju, utemeljevali so plemiči v poročilu,
poslanem na Dunaj, ta svoj odlok s tem, češ, da hipno zbor
ne more podpreti viteza pl. Ranna z večjo vsoto, z majhno
pa mu ni pomagano nič.
Jako velike vsote so požrla ženitovanjska darila. Kadar
se je namreč ženil kakšen plemič, naznanil je ta važni do-
godek deželnemu zboru, ki mu je dovolil večje ali manjše
ženitovanjsko darilo, ravnajoč se po veljavi njegovega plemstva.
Ta navada je izvirala bržkone od tod, da so razne dežele od
starodavnih časov sem izkazovale o priliki, ko se je ženil
kakšen avstrijsk vojvoda ali avstrijska vojvodinja, svojo uda-
nost s tem, da so pošiljale ženitovanjske darila, na Kranj-
skem po 10 — 20.000 gld. O njih so sklepali v deželnem
zboru. To navado so uvedli plemiči tudi med seboj. Ko
se je ženil n. pr. knez Eggenberg, dovolili so mu stanovi
3000 gld., nenavadno visoko vsoto, in sicer zato, „ker se
taka ženitev tako redko prigodi („weil sich ein solcher Ehren-
tag so selten ereignet"). Grofi, baroni in vitezi so dobivali
po menj. Ta običaj je prišel tako v navado, da so dajali
naposled take darove celo plemičem sosednih dežel Štajarske
in Koroške, ako so se oglasili v Ljubljani. Leta 1682. so
napravili v tem oziru neko takso ter določili, da se podari
o taki priliki grofu 300, baronu 200, vitezu pa 150 gld.
S kranjskim denarjem so bili torej stančvi jako rado-
darni; razdeljevali so ga med seboj in sezali tudi za tujce v
domačo blagajnico. Uzrok, da so izkazali komu kako mi-
lost, zadostoval jim je kmalu. Nekov vitez se je oglasil na
svojem potovanji skozi Ljubljano, da je služil na poljskem
dvoru, kamor se je primožila neka avstrijska princezinja.
Prosil je 100 kron podpore. Tudi dve iz Švabskega izgnani
nuni nista prosili zastonj. Neki Ani Stake iz Renske pfalce,
ki je od kal vinske v6re prestopila h krščanski, priznali so
stanovi z velikim veseljem precej izdatno vsoto.
Vsa ta darila so dosegla tekom let jako velike vsote.
Da se napravi v tem oziru kakov red in se ne izda kako
leto pteveč, drugo premalo, zato so sklenili leta 1684. izda-
206
jati po 15.000 gkl. milostij. Zaostali davek, ki je ;^našal leto
za letom toliko, če rajši nc^ več, v ti vsoti ni vštet. Rado-
darnost deželnih stanov je bila tolika, da so obdarjali celo
take, ki se niso marali sami oglašat, bodisi iz skromnosti,
bodisi iz sramežljivosti, Nekov baron Saurau je priporočil
n. pr. tedanjega deželnega glavarja, naj mu izkaže dež61ni
zbor priznanje za njegove obile zasluge za deželo s kakim
darom. Po Saurauovih mislih naj bi se izrekel za 10 — 12.000
gld. Deželni glavar se je sicer izgovarjal, da se cenijo nje-
gove zasluge previsoko in da tacega daru ne zasluži, a ko
mu je sklenil zbor podariti 12.000 gld., ni črhnil niti bese-
dice. •) Leta 1 740. so očitali Ljubljanci stančvom, da so po-
darili očetu umrlega dežčlnega maršala 90.000 gld., baronu
Raunachu 40.000 gld., baronu Apfaltremu 15.000 gld. '-)
Sicer pa ^o imeli meščanje dosti tacih smetij pometati
tudi pred svojim pragom, ako bi jih bili hoteli videti. Se-
veda so bile te vsote v primčri z deželnimi darovi sila majhne,
ali bile so vendar vsote. Tedanji čas je zahteval običaje, ki
se jih niso mogli ogniti niti meščanje, niti stančvi. Tudi med
prosilci, ki so zahajali na rotovž moledovat za darila, naha-
jamo Ijudij vseh stanov in vseh obrtov. V dokaz te trditve
hočem navesti nekoliko tacih slučajev v tistem r6du, kakor
sem ga odkril slučajno v sodniških protokolih.
Leta 1594. so podarili mestni očetje nekemu Mihaelu
Krausu, ki je povabil slavni magistrat na ženitov^nje svoje
hčere, dva majhna tovora sladkega vina. ^)
Leta 1008. so poslah v Gradec, najbrž uradniku, ki jim
je obljubil, da bo preskrbel patent proti kmetskemu trgovstvu,
osem tovorov vina. *)
Leta 1 034. so podarili gospodje svetovalci cel6 jednemu
svojih kolegov, ker je bil zlasti vsak čas pripravljen služiti mestu
v blaginjo, 150 gld. („Dem Hcrrn Andr6 Strobl, des innern
Raths Verwandten, um dio einem ehrsamen Magistrat in
mehr\vegen crvviesenen Willfiihrigkeit und geleisteten Dienste
\villen zu einer Ergotzlichkeit und Ehrung 150 Gulden rhein.
von Magistratswegen bei dem Steuereinnehmer zu donieren
angeschafft.")^'
*) Doželnoziiorski zapisniki od leta 1082— 1084.
3) Fasc. fttcv. 58—55.
') Gerichtaprot. 1594. fol 27.
*) ihid U)08 fol. I no:
^> Ibid. K334.
206
Leta 1635. je povabil mestni pisjlr gospode svetovalce
na ženitov^nje svoje hčere ter jih prosil, naj se udeleže te
slovesnosti in jo pomagajo uzvišati. Za to povabilo je dobil
50 gld. ')
Isto leto je prosil neko v meščan, naj se mu popusti
davek. Magistrat mu jo storil to s dostavkom: „Dasi bi
imel magistrat, zavoljo njegovega dosedanjega igranja, uzroka
dovolj, davka ne spregledati, vendar ga mu spregleda, da se
bo prosilec poboljšal in svoj pOsel in svoje rokodelstvo oprav-
ljal vestneje, kakor se je godilo to doslej." )
Novomašnik, ki je isto leto povabil magistrat na svojo
novo mašo, dobil je 9 kron.
Ob jednem zv6mo, da je podarilo mesto v jednem prejš-
njih let vicedomu pozlačeno nebo, (ein vergoldeter Baldachin^)
119 gld. vredno, da so podarili gospodje svetovalci deželnemu
tajniku in deželnemu knjigovodji 18 kron, domačemu dav-
karju pa 10 kron itd.
Neki ubogi vdovi „.od stnnii" („vom Adel"), stanujoči
v Krakovem, dali so 1 goldin;ir.
Nekemu polkovniku podarili so, bržkone, da ga ohra-
nijo pri dobri volji — kajti z vojaki ni bilo dobro češenj zo-
bati — ovsa za njegove konje in sod vina z^nj. ')
Ko je povabil mestni sodnik (Bolničar) leta 1605. svoje
drugove, mestne očete, na ženitvanje svoje hčere, sklenili so,
podariti ji sreberno čašo ali pa srebern prstan, vreden
15 — 16 tolarjev, in sicer zato, „ker so se v jednakih slučajih
nasproti notranjim svetovalcem vedli že večkrat tako.'* *)
Toda dovolj o tem; vrnimo se zopet k meščanskim
tožbam.
Mesta so v6dela pripovedovati še sicer o velikih kri-
vicah, ki so jim jih delali deželni stanovi. Njim na veliko
škodo, dali so preložiti deželne in komercijalne ceste, ki so
držale doslej v mesta, k svojim gradovom ter napeljali tem
potem trgovstvo od mest v vasi. Zgodilo se je to s cestami
v Kamnik in v Radovljico. Gospoda je pustila, da so ti
cesti popolnoma razvozili, k svojim vas^m pa je dala na-
^) Ibid. 1635.
») Ibid.
») Ibid. 1662.
*) „Der Magistrat bescliloss, auf das gesehehene Eiiiladen der Jung-
frau Brani (des Herrn Stadtriehters) eiitweder mit eiiiem Bilberiien Kandlein
oder aber mit eiiiem silbernen Riiig vom 15 — 16 Reiehstlialer weh, gestalten
solches mehrmalen deu Herrn des Innerii Rathes geschelieii. zu verehren"
Ibid. 1665.
207
praviti lepo, nove cesto. Ra.vno tako so je zgodilo v Novem
mestu.
Tako je postopala gospoda in sicer po vsi pravici, kajti
to ji je dovoljeval nekov cesarski patent, toda meščanje so
ji očitali, da ga je izvila cesarju po zvijači, kajti vprašali
niso' v cesarski pisarni niti meščanov, niti vicedoma, njiho-
vega zaščitnika, o ti stvari. Ker so takrat ravno nameravali
popraviti komercijalno cesto, zahtevala so mesta, da se cesta
spelje zopet do Kamnika, kakor je bilo to prej; tem potem
bi se ne ognili le velikim troškom, ki bi jih delala kmetom
težavna cesta čez trojanski klanec, ampak prihranila bi tudi
Šentožbaldska pošta pol marša, kar bi koristilo trgovstvu,
ob jednem pa tudi cesarskim vojakom.
Dežšlne odbornike, („die Herren Vorordneten") natolce-
vali so meščanje, da pokladajo koristne cesarske ukrepe, ki
jim niso pogodi, na stran, „ad acta"^ ter pričakujejo, kaj
bode sklenil in odločil cesar nadalje. Šele, ko se jim je na-
brala velika kopa cesarskih odlokov, prihaja jim na misel,
izražati svoja nasprotna mišljenja; a to delajo le zato, ker
jim ni druzega na mari, kakor mnogo časa potratiti; v tem
pa si polnijo svoje žepe, kar bi ne bilo mogoče, ako bi se
cesarski ukazi izpolnovali takoj in točno.
Tako in jednako so molMovala mesta.
A njihov glas je bil glas vpijočega v puščavi. Za nji-
hovo jadikovanje se ni zmenil nihče.
Cel6 po mestih in v Ljubljani sami, se niso plemiči bri-
gali več za stare in rt^či smemo, tudi zastarele pravice me-
ščanov in za nekdanje costirske privilegije.
Ko so prišli leta 1744. francoski ujetniki skozi Ljub-
ljano, bili so meščanje v zadregi zaradi žita ter ga naročili iz
Hrvaškega, a potoma so ga graščaki po kmetih vsega pokupili,
da ga ni bilo niti jedon voz v Ljubljano. Da se je to po-
četje vsekako smelo zvati „prekuplje vanje", zanikati ne bil
mogel najbrezobzirnejši zagovornik kmetskih pravic, vendar
niso meščanski trgovci tudi to pot dosegli ničesa. ')
Se strože kakor trgovstvo je bil meščanu prepovedana
obrt. Največ dobička med vsemi je prinašal meščanom vi-
notoč. Sicer bomo govorili o tem obrtu obširneje v naslednjem
poglavji , a til se vendar ne moremo popolnoma ogniti.
Gotovo je bilo že v srednjem veku vino točiti le meščanom
dovoljeno, na to vsaj kaže oni že omenjeni privilegij Fride-
*) Fasc Gcyliandel.
208
rika IV., da se jedno uro okoli Ljubljane ne sme nahajati
nobena krčma, in leta 1683. sklenili in pritrdili so plemiči
v deželnem zboru, da jim vinotoč na drobno ne pristuje ter
ga prepovedali vsem svojim vrstnikom, razven Komende, ki
je smela točiti vino že od nekdaj.
Toda celo za svoj sklep se plemiči kmalu niso vee
menili in točili vino v veliko škodo meščanov. Ker so se me-
ščanje proti temu početju neprenehoma po robu postavljali
in pri cesarji molšdovali, izdal se je dn6 22. septembra 1717.
leta zopet nov ukaz, s katerim se je plemstvu ustavil in
prepovedal vsak obrt alla minuta, zlasti pa vinotoč na
drobno („Weinschank am Zapfen"). Vendar so Ljubljančanje
obnosali kmalu mnogo plemičev, ki jim ta cesarski ukaz ni
bil čisto nič v mislih. Neki grof Lichtenberg n. pr. je dal
pripeljati v mesto vsak teden po pet tovorov vina. Meščanje
so zračunili, da ga d^ pripeljati tekom leta sam on 26.000
bokalov ali 650 v6der; ') ker je bil plemič, ni plačal nobene
pristojbine v „Obermauthamt" tor se ni udeležil nikacih tež.
ki jih je moralo mesto nositi. '^) Da je zaradi tega vino lehko
ceneje prodajal, razume se samo ob sebi, ker, da ga on in
njegova družina ne morejo sami toliko popiti, ugenil je lehko
vsak otrok.
Te in jednake tožbe so bile poslednje, s katerimi je
vzdihoval vedno bolj v kot potiskani meščanski trgovec.
Nič čuda torej , dejali so meščanje, da so se mesta tako
zadolžila, zlasti odkar so deželni odborniki nakladali mestom
davek, ne da bi bil navzočen vicedom, zaščitnik meščanov;
(toda zakaj ni bil navzočen, ne v6mo povedati). Naj bi ple-
miči bolje z deželnim denarjem gospodarili, bila bi blagaj-
nica vedno polna, zahteve deželnega kneza bi se lehko izpol-
nile in ne trebalo bi ubogega podložnika in ubogih mest
tako grozno pritiskati ter jim nakladati toliko gruntnega
davka („Hubengeld"), novih doklad („neue Umlagen"), no-
vega goldinarja („neuer Gulden"), tretjega vinarja, hišnega gol-
dinarja („Hausgulden"), polučetrte davščine (3 '/.^ Gilt) itd. Ker
jih je dežela tako stiskala, ostala so mesta na dolgu in
sicer :
Kamnik od leta 1705.— 1745 20.047 gld. 36 kr.
Kostanjevica, navadnega davka (Steuer) \ 2.473 „ 12 „
„ kontribucije .... j 3.367 „ 48 „
O Jedeii tovor vina so šteli torej 100 bokalov ali polutretje vedro.
*) Magistratiiih akt. fasc. štev 53— 5e5.
209
Kižko, navadnega davka ) 14.031 gld. — kr.
kontribucije \ 20.GG2 „ 09 „
Višnja Gora, navadnega davka . . . / 22.800 „ 12 „
kontribucije j 9.982 „ — „
Novo Mesto, navadnega davka ... (jO.lll „ 35 „
kontribucije j 8.567 „ 07 „
Lož, navadnega davka i 5.909 „ 3G „
kontribucije j 1.981 „ 47 „
Metlika, navadnega davka / 8.445 „ 09 „
kontribucije j 6.589 „ 32 „
Črnomelj, navadnega davka .... i 4.516 „ 56 „
kontribucije j 2.736 „ 07 „
Vsa kranjska mesta so bila dolžna deželni blagajnici
195.369 gld. davka in 56.966 gld. 1 kr. kontribucije.
Na Kranjskem so se delili vsi svobodni posestniki, ali
drugače rečeno: vsi 6ni, ki so imeli pravico udeleževati se
deželnozborskih sej, v štiri dele, ki so se zvali stanovi. Prvi
in najimetnejši del je bila najvišja duhovščina: duhovski stan,
drugi stan je bil grofovski, tretji viteški, četrti stan pa so
nazivali zastopnike vseh kranjskih mest in trgov. Deželni
zbori prejšnjih časov so se bavili k^j malo s postavodajskimi
posli, vsa njihova skrb se je sukala skoraj zgolj ob denarji.
Potrebavana vsota se je razdeljevala na posamezne stan6ve,
na njihove grunte (Huben) in davščine (Gulten). Vsa Kranjska
je štela 30 — 32.000 gruntov. Ljubljanslri magistrat je bil
vknjižen v deželni knjigi kot posestnik polučetrte davščine
ter plačal od tega imetja lota 1663. in leta 1664. 5272 gld.
O kr. in še 88* gld. 27 kr. davka, ki so mu ga naložili ple-
miči, ne da bi bila ljubljanski župan in mestni sodnik nav-
zočna v dež61nem zboru. Ljubljana je bila namreč med vsemi
mesti jedino mesto, ki je smelo pošiljati v deželni zbor po
dva zastopnika, druga mesta pa le po jednega, namreč sod-
nika. Že v 17. in zlasti v IS. stoletji pa niso vabili in klicali
plemiči mestnih zastopnikov več v deželni zbor. Nalagali so jim
davke zavoljo tega jako krivično, ker ni bilo nikogar v zboru,
ki bi se za mesta potegnil. Ljubljančanje so dokazali leta
1745. iz starih aktov, da je postopala gospoda že leta 1537.
z mesti jako krivično. Preobložila jo to leto zlasti Ljubljano.
A ljubljanski gospodje („die Hcrren von Laibach") t. j. magistrat
se je uprl prevelikemu davku, pogajati se je jel z gospodo
ter odbil res 100 gld. Od tega leta ni klical mest nihče več
v dež61ni zbor. Omenjati mi je, da nam tu ni razumeti de-
želnega zbora samega, ampak le odseke.
S protokoli se da dokazati, da sta zahajala ljubljanski
14
210
župan in sodnik kšj pridno v deželni zbor, toda v odseke
in odbore („Ausschuss und Conferenzen") njiju niso puščali
plemiči nikoli. Take stvari, o ka.terih so plemiči v6deli, da
se jim bodo v deželnem zboru upirala mesta na vse kriplje,
oddajali so naravnost odsekom. „Die drei Stande remittieren",
tožili so meščanje „et\vas, was sie nicht wollen, dass es vor
den Landtag kommt, vor die Conferenzen, wo Leute sitzen,
die zu allem ihr placebp singen." To pa so bile tiste stvari,
ki so se sukale okoli denarja.
Zaradi tacega postopanja so zabredla mesta v 6ne prej
naštete dolgove. Jedina Ljubljana ni bila nič dolžna, dasi se
ji je tudi godila krivica, kajti tekom petindvajsetih let je mo-
rala plačati 41,875 gld. 44 kr. več davka, kakor gaje mogla iz-
teijati, tekom devetinštiridesetih let pa 80.429 gld. Gospčda je
tudi s^ma dobro čutila, trdiU so meščanje, kako krivico dela
mestom, zato pa jih ni zaj zaostali davek poterjala niti jeden-
krat, ker je v6dela, ^da gajmesta nikakor ne zmorejo. A vendar
tiči v tem postopanji za 'mesta grozna nevarnost. Utegne se
vsem zgoditi, kakor se je zgodilo Ložu, ki ga je zarubil grof
Lichtenberg za 260 gld. in si dal zastaviti Šneperk, ker Lož
dolg^ ni mogel plačati. Grof Lichtenberg je pobiral že dolzih
trideset let vse loške dohodke, davek pa je moral plačevati
Lož sam. Potlej seveda ni čudno, da je zakopano mesto v
tacih velicih dolgeh.
Po vsem širocem svetu je ni dežele, jadikovali so Ljub-
Ijanci, kjer bi se z mesti tako grdo in nezaslišano ravnalo.
Vse butare se nakladajo zgolj mestom na ramena, gospoda
pak se ve davkov vselej ogibati.
Kdo bi mogel ljubljanskim trgovcem očitati, da niso
branili svojega stališča z vsemi le pristopnimi jim pomočki?
Toda borili so se proti pre.nogočnemu sovražniku, proti
novemu času, ki je imel trdno voljo razpreti se do dobra z
nekdanjimi starimi časi. Hvalevredni napčr cesarja Karola VI.
in cesarice Marije Terezije je dal nekdaj tako cvetočemu
ljubljanskemu trgovstvu smrtni udarec. Ne posamezen človek,
ampak vsa država naj bi imela po novih nazorih dobiček
od trgovstva. Seveda so trgovci dokazovali, da je procvit
nemogoč, da mora iti vse na nič, ako ne naklonijo vseh
trgovskih milostij le zgolj meščanskim trgovcem, kakor je
bilo to v prejšnjih časih, a pridigovali so glušcem.
Vspešneje bi se bili morebiti potezah še za svoje
pravice, da si niso v dolgotrajnem prepiru s plemiči na-
kopali toliko sovraštva pri tem mogočnem st^nu na glavo.
Odkar so se trgovci -tako krepko po robu postavili, odkar
«11
niso hoteli odjenjati niti za las od svojimi dozdevnih starih
pravic, vnelo se je med njimi in plemiči toliko sovraštvo,
da je bilo sprijaznenje nemogoče. Razjarjeno plemstvo je
vračalo meščanom hudo s hudim, kadar je le moglo. Odbijaje
zastarale trgovske pravice meščanov, stopali so plemiči vedno
čvrsteje iz ofenzive ter se oprijeli vsake prilike, če so mogli
meščane zagrabiti in očrniti.
Tako prilika se je ponudila leta 1744., ko so pričeli
trgovci znova in z vso silo pritiskati na kmete in s tem tudi
na njihove gosposke, jemaje jim po njihovih nazorih prepo-
vedano blagč. Porodila se je plemičem srečna misel, kako
je mogoče meščane pričrniti in jih pobijati prav z njihovim
orožjem. Le-ti so namreč moledovali in tarnali v jednom^r,
da jim ni mogoče nikakor več shajati! „ Seveda ne," odgo-
vorili so rezk6 plemiči, „in sicer so tega krivi meščanski
trgovci sami, kajti vgn6zdilo se je v Ljubljani tako oderuštvo,
da je groza. Redu ni nobenega. Druge dežele so srečne, ker
imajo dobro uravnano policijo (pod tem izrazom so razume-
vali takrat nadzorovanje vsega trgovskega gibanja v mestu.)
V Ljublja.ni pak ni nikake policije, zato cvet^ tu oderuštvo,
kakor nikjer drugje po svetu. Tržne cene so poskočile tako
visoko, da ne more shajati niti bogatin, niti revež. Uzrok
pa tiči v tem, da si prisvaja deželni vicedom sam vso poli-
cijo; temu je nemogoče nasproti delati, kajti meščanom
zapovedovati ima v mestu pravico le sam on. Jedina pot
bi bila, ako bi cesarski dvor dal sestaviti nadzorovalno ko-
misijo ter privzel v^njo vicedoma, dva deželna odbornika
(„Verordnete"), dva deželna (vicedomova) svetovalca („Land-
riithe"), dva plemiča, dva mestna očeta in dva tajnika, namreč
vicedomovega in deželnega („vicedomischer und landschafb-
licher Sekretar"). Predsedoval pak naj bi deželni glavar. Ta
stalna komisija naj bi določevala ceno, nadzorovala trgovce in
odpravljala dragfno in oderuštvo. bestcri svetovalci naj bi
opravljali ob jednem službe zadružnih komisarjev, („Zunft-
comniissare"), katera pravica je doslej pripadala le magistratu
in naj bi pismeno oznanili, kar bi zapazili napačnega."
To so bile hude, hude zahteve. Kam merijo, ugenili
so meščanje prav lehko. Deželna gosposka je kanila vzeti
Ljubljančanom, ki so bili dosedaj sami svoji gospodje, v
Ljubljani samostalnost v najvažnejših trgovskih stvareh. Do
tega ni smelo nikakor priti!
Magistrat se je obrnil z vso odločnostjo in resnobo
proti zahtevi deželnega glavarja in poročal cesarju, da je to
le vada („ein Koder"), s katero hoče dež(^lna gosposka po-
14*
tegniti vso vlado v deželi nase ter dati od vseh stranij
pritiskanemu mestu poslednji, smrtni udarec. Kaj hoče li
nadzorovati? Tržne cene živežu? Saj je vendar znano, da
se narejajo po vseh mestih na Kranjskem, zlasti pa v Ljub-
ljani vsako leto v popolnoma zbranem mestnem zastopu in
da se predlagajo potem te cene, ti tarifi, deželnemu vice-
domu v potrditev. To je že stoletja v navadi. Ko bi bila
tudi po kmetih, torej tam, kjer ima deželna gosposka mero-
dajno in jedino besedo, ta stvar tako lepo uravnana, kakor
je v Ljubljani, štelo bi se ljudstvo srečno in ob oderuštvi bi
bi ne bilo čuti niti besedice. Vsak meščan, naj se peča s
čimer koli, primoran je vse, kar je potrebnega za živež,
kupovati od gospode po kmetih, oziroma od njenih podlož-
nikov in podajati se mora ceni, ki jo je stavil magistrat in
potrdil vicedom, naj je letina že dobra ali slaba. Če je de-
želni gospodi res do tega, da bi se živež pocenil — pomagati
je temu prav lehko, ne da bi bilo treba cesarja nadlegovati.
Ničesa druzega ni treba storiti, kakor za vso deželo in ne
sam6 za mesta veljavne cene napraviti in jih razglasiti. Tem
načinom bi se najhitreje zaprla pot dragini in oderuštvu.
Da je temu res tako, dokazal je magistrat z mesarsko
zadrugo. Stoletja že so se morali mesarji ravnati po mestnem
tarifu. Na kmetih pa, ker nima vicedom nobene, deželni glavar
pa vso moč, prodajejo plemiči in njihovi podložniki meso Mi-
lancem, Goričanom in mnogim drugim tujim trgovcem po
jako visoki ceni, celo po 7 '/ do 8 gld. cent. Zaradi tega je
živina tako draga, da mora mesar, ki je prisiljen živino ku-
povati, vselej trpeti izgubo. Magistrat določi n. pr. za funt
mesa 3 krajcarje, plemiči pa prepovedujejo kmetom prodajati
meščanskim mesarjem vole in teleta in jim prete s hudimi
kaznimi, ko bi to storili. To klavno živino pokupijo potem
grajski oskrbniki, da jo za dobiček prodajejo, kakor je samih
volja. Na kmetih sedaj funta mesa pod 4 krajcarje ni dobiti,
mestni tarif pa sili mesarja prodajati ga po 3 krajcarje funt.
To se pravi pač druzega po svojem kopitu meriti ter
svoje krivde drugemu podtikati.
Če hoče gospoda, da se meso vceni, prične naj odprav-
ljati nedostatke sama pri sebi. Mesu ceno znižati ima samo
ona moč. Popusti naj le nekoliko od sila visečega mesnega
kraj carj a, mesarskega daca(„Fleischdatz, Fleischkreuzer") in
razdeli ta popustek primerno na gosposke po deželi. Izgubila
ne bo pri tem čisto nič, ampak uvedla le jednakopravnost,
kar se tiče bremen. Meščanski mesar mora plačati od vsa-
213
cega vola, ki ga pobije, po 8 dvojač (Siebzehner) mesarskega
daca, kmetski pa le po 2 nli največ po 3 dvojače.
Tožiti ima torej le meščan, kajti gospoda privaža ceneno
meso s kmetov in s svojih graščin v mesto, v tem ko ga
mora meščan drago plačevati.
Ravno taka je s kruhom. Znano je, da mora vsak
pekdr prinesti svoj kruh vsak dan v kruharno, ker ima od-
kazan svoj poseben prostorček za proddjo. Tarif za kruh se
nabija vsacih štirinajst dnij na črno desko v kruharni ter se
ravna potem, kakor žitna cena pada ali rase. Vsak bere ta
tarif lehko, kadar ga hoče. Kdo more torej trditi, da se pogreša
vestno nadzorstvo pekarjev? Kdo more govoriti ob oderiištvu?
Narobe pak je na kmetih: tam se z žitom trguje res bolj
kakor po oderuško, za kar dela gospoda odgovorne meščane.
Ko so pripeljali leta 1744. francoske jetnike skozi Ljubljano,
dali so meščanje, da ne bi bilo potrebe, pripeljati s Hro-
vaškega obilo žita. A gospoda po kmetih ga je prestregla
ter vsega pokupila sam6 zato, da ne bi pojenjala dragma.
Že stoletja sem imenuje magistrat iz svoje srede za
vsako zadrugo po jednega komisarja, nad^iornika, ki naznanja
takoj vsak nedostatek, ki se pripeti, kar se tiče cene.
Jednako se godf z merjenjem posode. Tudi za ta posel
določuje magistrat komisarje. Vsakega obrtnika, ki kej pre-
greši proti pošteni m^ri, kaznujejo strogo.
Tudi vinske cene se v Ljubljani strogo nadzorujejo ; po
njih se je ravnati vsacemu gostilničarju.
Ves živež morajo meščanje kupovati od gospode in
kmetov, in lehko je uvideti, da bo dragfna le še tem večja,
ako bi osnovali tako nadzorovalno komisijo, kakor jo je
nasvetovalo deželno glavš;rstvo, kajti po njegovem nasvetu
imeli bi v nji ravno plemiči večino. Le-ti gotovo ne bodo
delali tacih cen, da bi škodovali ž njimi sebi samim. Dosedaj
je pleraenitaž vsaj nekoliko še prisiljen, prodajati svoje blago
za primerno ceno ako neče, da se mu izpridi; pozneje
pak bode cena popolnoma v njegovih rokah.
Kar se pa dostaje drugih za jed namenjenih in po
dvakrat v tednu na trg prinašanih pridelkov, n. pr. masla,
surovega masla, slanine, jajec, perutnine itd., nadzorujeta
njihovo ceno dva prisežna nadzornika trga („Marktrichter").
Brez tarifa se prodaje sedaj le tuje vino in po proda-
jalnicah za dišave („Ge\vurzgewolber") prodajane stvari. To
pak je pripisovati temu, da se teh v naši deželi le kaj malo
jzpečava in ima trgovec, ker jih mora prodajati na upanje
in čakati na plačilo, več izgube, kakor dobička.
214.
Res je: časih so poskočile cene tako zelo, da je moral
shajati le še plemič, a to izvira od tod, da mu blaga, ki ga
je prinesel on na prodaj, ne moreš nikoli dosti preplačati,
vedno mu obetaš premalo zš^nje, toda kar kupuje sam, dobil
bi najrajši zastonj.
Dalje se magistrat ni mogel dovolj prečuditi brezobzir-
nosti deželne, gosposke, ki je v svoji pritožbi do cesarskega
dvora govorila o predrznosti vicedomovi, češ, da si ta dosto-
janstvenik prisvaja pravico jedini nadzorovati ljubljanski trg.
Magistrat je dokazoval nasprotno, da je to cel6 njegova
dolžnost in ne samo pravica, kaj še le predrznost!
K sklepu svojega odgovora je vzel magistrat še sestavo
nasvetovane komisije s^me prav ostro v presčjo in izkušal
dokazati, da bi bil tako imeniten cesiisk dostojanstvenik,
k8|,keršen je vicedom, cesarjev namestnik, v ti komisiji prav
peto kolo. Vicedom in njegova dva svetovalca morali bi
zvrševati vse to, kar bi sklenili dva deželna odbornika, dva
plemiča in deželni glavar, torej njih pet. Vicedom bi ostajal
vedno v manjšini in učakal še to sramoto, da bi moral njegov
tajnik spisavati in odpošiljati sklepe, s katerimi bi se on
(vicedom), nikakor ne ujemal. Nasv6tovana dva mestna sveto-
valca pak bi bila v ti komisiji tako rekoč le priči, tista peto-
rica plemičev pa „tanquam Cicerones pro domo sua perorantes."
Svoje pobijanje nasvštovane komisije je zaključil ma-
gistrat z izjavo, da bi ne bila nikakor na čast vicedomu;
končal je s prošnjo, naj ji cesarfca nikari ne dovoli, ker se
ne skriva za nj6 nič druzega, kakor napiranje dež61ne go-
sposke, da bi spravila tudi mesta pod svojo oblast in osno-
vala stalno dež61no vlado.
Cesarfca je ustregla željam Ljubljančanov, ki so se za
to pot ognili preteče jim nevarnosti.
§. 6. Trgovski stan konec minulega stoletja.
S čudovito vstrajnost je odbijal trgovski stan vse na-
pade svojih sovražnikov ter upal, da utegne morebiti vendar
le ponehati vihar, ki je majal s tako togoto njegove pred-
pravice. Poskusil je vsak pomoček, kateri se mu je zdel, da
ga utegne rešiti pogina, vsaka bil se mu je zdela dosti močna,
da ga vzdržf vrhu vode, celo od svojih zadružnih pravil ali
kakor so te „artikule" zadruge tudi nazivale: „ privilegijev"
je pričakoval trgovski stan take čudodelno moči. In res,
leta 1753. jih je, po dolgem posvetovanji, v nekolikem pre-
strojil ter prosil cesarice, naj jih, tako izpremenjene in s
tedanjimi razmerami kolikor moči ujemajoče se, potrdi. Kdaj
215
so spisali ljubljanski trgovci prve svoje privilegije in si jih
dali potrditi, tega nam pač ne bo v6del povedati nihče več.
Zgodilo se je to gotovo že v srednjem veku. Vselej pa, kadar
je prevzel vlado kak nov nadvojvoda ali cesar, predložili so
mu trgovci svoje privilegije, da jih potrdi, ali bi jih bili morali
vsaj predložiti, česar vendar niso vsegdar storili, ker je stala
taka potrditev vselej mnogo denarja. Najstarejše trgovske
privilegije, ki jih shranjuje ljubljanski mestni arhiv, dali so
si trgovci potrditi leta 1706. Iz njih zvemo, da so si volili
trgovci in kramarji, ki so spadali v jedno zadrugo, vsake
dve leti po dva predstojnika. O sv. „ Telesi so se udeleževali
procesije „z vihrajočimi zastavami" („mit fliegenden Fahnen").
Vsake kvatre so dali brati črne maše za mrtve tovariše.
Kdor je izostal ali klel in jemal po nepotrebnem Boga in
njegove svetnike v usta, plačati je moral kazen. V zadrugo
niso vsprejeli nikogar, kdor ni služil najmenj štiri leta pri
poštenem trgovci, ali se ne vsaj poročil s hčerjo ali vdovo
kacega trgovca. Če so pripeljali tuji trgovci o času, ko ni
bilo sejma, blago v Ljubljano, ponuditi so ga morali najprej
ljubljanskim trgovcem; če ga ti niso marali, morali so iti ž
njim dalje, ali ga pa dati shraniti do sejma v skladišče. Iz
skladišča so ga smeli vzeti zopet zvečer pred sejmom, pro-
dajati ga ves sejmski čas, a zvečer po minulem sejmu iti ž
njim dalje, ali ga pa dati shraniti zopet v skladišče. Začetek
in konec sejma so naznanjali na Gradu z velikim zvonom.
Ko so prosili ljubljanski trgovci leta 1753., naj se jim
potrdijo ti privilegiji, stavilo jim je višje oblastvo celo tu za-
preke; to posnemam iz tega, da so se morali ljubljanski
trgovci sklicavati na Gradčane, ki so si osnovali zMružna
pravila pred več nego sto leti. Tem jih je višje oblastvo potr-
dila, Ljubljančanom pak jih ni hotela, „ko je Gradec vendar
veliko na boljem, kajti štajersko plemstvo živi v mestu,
kranjsko pa po kmetih; Gradec ima samo dva sejma, toda
Ljubljana jih ima pet." Čudno! Veliko število sejmov, ki se
je zdelo v prejšnjih časih Ljubljančanom posebna in velika
dobrota, bilo jim je sedaj trn v peti. Opozarjali so cesarsko
vlado, da se je obrnilo vse trgovstvo, odkar se je izpreme-
nila Reka, izpremenil Trst in Senj v prosto luko, v ta pri-
morska mesta. Vsak se že bavi s trgovstvom. Pri tacih
razmerah bi bilo zelo koristno, da se število ljubljanskih
trgovcev omeji, sicer propade ves stan. Trgovski vdjenec se
lici po 5 — 6 let, in pomočnika, ki bi pred dvema letoma
popustil kako službo, naj bi ne smel vsprejeti noben trgovec
več. V Ljubljani bodi dovoljeno samo 6 — 7 špecerijskih
216
trgovcev, ki bi pa smeli prodajati tudi železnmo, potem 4—5
trgovcev z blagom, prodajanem po vatlih, in 8 — 9 kramarjev.
Jedino le trgovska zadruga naj bi imela pravico vsprejemati
v trgovsko zadrugo in oddajati trgovske pravice („Handlungs-
rechte"), velja pa to tudi trgovcem v predmestjih, katerim bi
smela zš^druga prodajalnice zapirati in jim pobirati blago,
ako se ne bi hoteli pobotati ž njo in se ravnati po njihovih
željah. Pristojbina za trgovca, ki bi hotel pristopiti mešča-
nom, naj bi se zvišala na 120 gld. Več od jedne prodajalnice
ali več od jednega štanta ne bi smel imeti nihče in tudi v
tem naj bi ne bilo razločka med trgovci v mestu in med
onimi po predmestjih. Kramarjem naj bi bilo prepovedano
tuje blagč nakupovati, bodisi na drobno, bodisi na debelo,
Naposled so trgovci opomnili še jedenkrat pristujenega
jim kmetskega trgovstva in prosili, naj ga vlada prepove,
četudi je že leta 1747. pisala, da tega ne stori nikdar, ') in
tudi sedaj so morali požreti trgovci bridko izjavo, da ni
višji oblasti prav čisto nič mari, ako pogine ta ali oni tr-
govec, če je le občinstvo na boljšem. -)
Ljubljanski trgovci so morali moledovati še dolgo časa
in piliti svoje privilegije; šele 13. dn6 marcija leta 1756. jim
jih je vlada potrdila.
Zdi se mi, da je jedina špedicija dajala tačas še dobi-
ček. V mestnem arhivu se nahaja pogodba, ki so jo sklenili
trgovci z vozniki. Od centa blaga iz Ljubljane do Dunaja
so služili vozniki po zimi po 45, po leti 40 grošev; zavezati
so se morali privesti blago do Dunaja po zimi v štirinajstih,
največ v petnajstih dn6h, po leti pa v trinajstih dn6h, naj
je vreme kakeršno koli si bodi. Le v tem slučaji so jim
spregledali nekoliko dnij, ako jih je doletela kaka nesreča
na poti. Od centa blagci so plačevali do Gradca, kamor so
morali priti po zimi v osmih, po leti v sedmih dneh, po
zimi 22 grošev in 20 grošev po leti. Ko so se vračali z
Dunaja, morali so nakladati za ljubljanske trgovce namenjeno
blag6, in sicer so služili nazaj grede menj, t. j. le po 30 grošev.
četudi bi se jim morebiti od kacega druzega blag^ obetiil
boljši zaslužek. Zavezali so se tudi, da bodo storili jednako
pogodbo še za Trst, ako bi se posrečilo napeljati v Ljubljano
trgovstvo, ki se je je gibalo takrat skozi Beljak.
Trgovstvo je dobilo popolnoma drugačno lice in bilo
kolikor največ mogoče prosto. Višje oblastvo je potrdilo Ijub-
1) Fasc. štev. 160-168.
2) Fasc. štev. 100.
217
Ijanskim trgovcem, ker so tako hoteli, zadružna pravila, ki
pa za predmestja in na kmetih niso imela nobene veljave.
Leta 1774. so postali kramarji trgovcem jednaki — dali si
se jim namreč ravno tisti privilegiji — vendar pak razven
ob sejmeh nekaterih rečij niso smeli prodajati. Trgovcem in
kramarjem je bilo leta 1775. dovoljeno prodajati naslednje
blago: riž, laško olje, lančno olje, jesih, žveplo, sir, saje, kre-
salni kamen, limone, želve, vsakovrstne sedlarske žeblje,
šreteljne, poper, sukno, vsakovrstne trakove, rokovice, nogo-
vice, žimo, lesenfno, namočeno polenovko, slanike, ingver,
sukanec, tančice in maroni. Samo kramarji so imeli proda-
jati: ječmenec, žganje, salo, maslo, pomaranče, žeblje, tobak,
sol, bele in črne svilnate čipke, „gemachte Frauen Saloup",
,.gemachte Mannsdiezln", „gemachte Frauen Diezln", tančice
(Dintuch), „Gaze oder Manlij" (?), ne še prirejene ženske klo-
buke („Haubenmodl"), „gemachte Bund von Bauern-Flinderl",
to so bržkone posrebrene in pozlačene luskinice, ki jih
imajo kmetje še dandanes radi v umetnih cvetlicah),
umetne cvetJice, („gemachte Biischel"), ptičji lep, zaponke,
gombe za srajce, žepne nože (pipce?), britve, škarje („Schaa-
ren"), tobačnice, prave in ponarejene pčrte („Borteln"), otročje
čepke, bele modrece, plenice, kresilno gobo, oblate, od platna
narejene „6alantane" (?), pipe za tobak, cevke, slanike, suk-
nene krajce, pelikane palice, peresne nožiče, verižice in ključe
za ure in „Fusswaderl".
Trgovci so strogo pazili, da ni prodal n. pr. kramar
kakšen vatel barhenta ali kos pečatnega voska. Vsak čas
in kar nenadoma so prihajali v kramarske prodajalnice pre-
gledovat blago in prav nikoli ne zastonj ; vselej so našli več
ali menj kramarjem prepovedanega blaga. A tudi kramarji niso
držali rok križem, ampak vrnili trgovcem z jednako mero,
n. pr. leta 1781. Med vsemi velikimi trgovci sta se nahajala
le dva ali trije, ki so se držali prepovedi, od njih samih pri
cesarici Mariji Tereziji izprošene, pri vseh drugih pa so našli
obilo blaga, kakeršnega so smeli prodajati le kramarji.
Take nedostatke je zvedel seveda tudi okrožni urad;
in da bode vsega prepira konec, vprašal je mestno gosposko,
kaj ko bi se odpravil vsak razloček med velikotrgovci in
kramarji. Le-ta se je izrazila seveda odločno proti temu, kar
pak ni prav nič čudnega, kajti v mestnem zastopu so imeli
trgovci takrat šo in sicer še do leta 1785. prvo besedo.
Kako so mestni očetje utemeljevali trditev svojo — to lehko
denemo na stran, a zanimive so nekatere malenkosti, ki jih
zvemo slučajno, n. pr., da je bilo v Ljubljani takrat petindvajset
218
trgovcev in šestnajst kramarjev, in da je bilo to število
toliko, kar svet pomni; razloček med nekdanjim in tedanjim
časom ]e bil pak seveda velik, kajti od onih petindvajset
trgovcev so bili vsi mali trgovci, v prejšnjih časih pa vsi
veliki trgovci; blagč ki je prihajalo prej iz Benetek in z
Nemškega, dobivali so ljubljanski trgovci sedaj iz Trsta.
Vkljub vsem tožbam, da trgovstvo le še pojemlje, podražile
so se prav sila trgovske pravice (takozvane „Handlungsrechte",
„Handlungsjura"). Te pravice so namreč prehajale od očetov
na sin6ve, ali pa so jih trgovci, ki se niso hoteli s trgov-
stvom ukvarjati, lehko prodajali, če so hoteli. Še okoli leta
1760. kupil si je tako pravico lehko vsakdo za 500 gld.,
dvajset let potem pak je stala že 2000 gld.; jednako so se
podražile tudi kramarske pravice; prej se je lehko kupila za.
80 gld., a leta 1780. je stala 800 in celo 1000 gld. Torej je
prinašalo trgovstvo sedaj ali večji dobiček, ali pa se je kon-
kurenca od dne do dne živila. Kdor ni kupil trgovske pra-
vice, ni mogel pričeti trgovati ; magistrat ni imel moči, komu
tako pravico podeliti, ampak jedino le trgovska zadruga, ki
se je trudila pokupiti vse trgovske pravice ter zadušiti tem
potem vsako konkurenco. Trgovske pravice so prodajali na
javni dražbi in trgovci so ob vsaki priliki napenjali vse
svoje žile, da ni prišla pravica v tuje roke, kar se jim seveda
ni vselej posrečilo. Ako pak se jim je, dah je niso zopet
zlepa iz r6k. Toda te pravice bi bile seveda izgubile mnogo
svoje vrednosti, ko bi pojenjal dosedanji razloček med tr-
govci in kramarji, ali vkljub vsemu nap6ru trgjvcev, se je
izrekel okroženi urad 28. dn6 junija 1782. leta v tem zmislu.
Le nekatero blagč je bilo izvzeto še tudi sedaj, sicer pa so
smoli kramarji trgovati popolnoma tako, kakor trgovci, in
smeli zahajati s svojim blagom na vse avstrijske sejme.
Vendar pozneje so trgovci le izmol6dovali vsaj toliko,
da je bil nekak razloček med njimi in kramarji. Leta 1784.
je izrekel okrožni urad, da smejo le trgovci vajence vzgoje-
vati; kramarjem sicer ni prepovedal jemati jih v pouk, a
vajenec, ki se je pri njih doučil, bil je sposoben le za obrt,
ne pa tudi za trgovstvo. Dalje so napravili še razloček med
mestnimi trgovci in kramarji in onimi v predmestjih. Te so
vrstili v posebno, kmetsko trgovsko zadrugo.
Sedaj šele čujemo prvikrat, da so bili trgovci zavezani
imeti trgovske knjige. Kdor je hotel pričeti kako trgovstvo,
moral se je izkjizati, da ima potrebni denar ; nakup trgovske
pravico je bil ix\k tudi sedaj še prvi pogoj. Kdor te ni imel.
mogel se celo ni oglasiti, naj mu dovolijo trgovanje. A še
219
tudi potem mu je delala zddruga velike ovire, predno ga je
vsprejela medse. Leta 1788. je hotel neki bivši lasiiljar („ Ex-
peruckenmacher") Schnarendorfer otvoriti parfimerijsko proda-
jalnico. Trgovska zadruga ga je zavrnila, češ, da take pro-
dajalnice v Ljubljani ni potreba, kajti francoske dišave, vode
in praški („franzosierte Geister, Wasser und Pulver") se dobi-
vajo po vseh lekarnah, in če tam ne, vendar pa pri trgovcih
z materijalnim blagom. Leta 1783. n. pr. se je oglasil nekov
Andrej Rode s prošnjo, da naj bi smel trgovati s špecerijskim
blagom. Trgovska zadruga pak ni hotela o tem do malega
nlčesa vMeti ter se sklicavala na to, daje že 13 špecerijskih
prodajalnic v mestu, ali okrožni urad se je potegnil zanj
in ukazal magistratu, naj ga vsprejme med meščane, tr-
govski zadrugi pak je velel, naj mu ne stavi nikacih ovir,
ako se more izkazati, da ima dovolj denarja, za trgovanje.
Zadruga je imela sejo za sejo; ker se Rode ni mogel izka-
zati z gotovino, ampak največ z vsotami, katere mu je bil
dolžan ta in oni meščan, oporekali so zadružniki malo ne
vsako ter hoteli dokazati, da mora Rode računati le na
705 gld. in 19 krajcarjev gotovega denarja. Ali s tem ni
mogel pričeti nobenega trgovstva, kajti za špecerijsko trgov-
stvo se je izkazati moral z najmenj 6000 gld., trgovec z
blagom na vatle prodajanim pa najmenj z 8000 gld.
Trgovska zadruga je popisala o Rodetovi stvari veliko
papirja, naposled pak je posegel gubernij sam vmes ter
ukazal trgovcem naj vsprejm6 od Rodeta trgovsko takso in
naj mu dovolijo odpreti prodajalnico. A zadruga se je temu
uprla tako odločno, da je pooblastil gubernij mestno gosposko
s tem p6slom, ukazavši ji, naj vsprejme Rodeta. Trgovska
zadruga se pa cel6 še sedaj ni dala ugnati, dokler je ni
gubernij kaznoval s štiriindvajsetimi tolarji. Vsprejela je sicer
Rodeta med trgovce, a svoje slabe volje ni mogla prikrivati
tudi še sedaj ne. Po tedanji navadi so objavljali gotovino,
s katero je pričel kdo kako trgovstvo, v ljubljanskem tedniku
„Laibacher Wochenblatt", vrhu tega pa jo še oznanjali s
polo od prodajalnice do prodaj alnice. Ko je pristopil zopet
nekdo v trgovsko zjidrugo, zvedeli so vsi zadružniki o nje-
govem imetji, le Rodeta so izpustili. Gubernij je moral za-
drugi znova zažugati kazen, ako ne bo postopala v vsem
proti Rodetu tako, kakor proti drugim trgovcem.
Ko so naposled Rodeta pripoznali zadružniki v vseh
ozirih trgovcem, štela jih je leta 1735. Ljubljana dvajset. Imena
so jim: Tischau, gospa Zetter, gospa Steinwender, Cargniati,
Dicorona, Petz, Hartl, Meri, Bartolotti, Christian, Damian, dva
220
MiiUeja, Alborghetti, Sernitz, Jaklitsch, Del Rossi, Vogou,
Desselbrunner in Rode! Pet trgovskih pravic imela je torej
zadruga sama v rokah.
Leta 1786. izprosili so si trgovci od cesarja Jožefa II.,
da jim je znova potrdil njihove zadružne privilegije, ki pak
se v mnogem razločujejo od onih, katere jim je potrdila
cesarica Marija Terezija. Ti privilegiji obsezajo petnajst na-
slednjih toček:
Mi Jožef IL, po božji milosti izvoljeni rimski cesar itd.
1.) Ta trgovska družba (,,Handelsgesellschaft") sme trgo-
vati z vsem domačim in tujim blagom brez razločka, izvzemši
le ono blago, ki smo ga prepovedali s patentom od 27. dnš
avgusta 1784. leta, ali ga bomo prepovedali še v prihodnje.
Trgovati sme ž njim v javnih proda jalnicah („in oflfenen
Ge\volbern mit Zeichen und Schild") ter sme obiskovati
veUke sejme („Messen und grossere Jahrmarkte") v vseh
ces. dednih deželah. Pričakujemo pa
2.) da se bodo potrujali udje te trgovske zadruge odpreti
s špekulacijami, njim in državi koristnimi, in prometu do-
mačih zdelkov pot v zunanje države in da se ne bodo ukvar-
jali zgolj s prometom v domovini.
3.) Z domačim in s tujim blagom trgovati ni nikomur
dovoljeno, kdor ni ud te družbe alt" pooblaščen' („berechtigfcer")
kramar. Nasprotno pak je družba zavezana, preskrbljevati
občinstvo s pravim in dobrim blagom, ne pestiti ga s pre-
visokimi cenami, nobenega blaga izdajati za kaj druzega,
kakor kar je, zlasti pak ne kupca slepariti pri meri in vagi.
Tako sleparstvo se bo strogo kaznovalo. Ravno tako ne
pridi nikomur na um dopuščati, da bi njegov knjigovodja
ali pomočnik zaradi nemarnosti ali celo z njegovo vednostjo
škodoval občinstvu na takšen način. Če se kaj tacega pri-
godi, imel bode magistrat nalog, stvar preiskovati in ga
kaznovati, kdor se bode pregrešil.
4.) l)a se vzdrži zaupanje, ravnati se je trgovcem glede
trgovskih knjig po §. 119. in 120. občnega sodniškega reda.
5.) Število sedaj v Ljubljani obstoječih trgovstev in kra-
marstev naj se brez vednosti in dovoljenja našega gubernija ne
))omnoži ter se pri tem gleda v prvi vrsti na potrebe občinstva.
Vendar pak hočemo, da med trgovci in onimi kramarji,
ki so se pravilno priučili trgovstva, ki imajo za trgovca višje
vrste potrebni kapital in ki se hočejo pokloniti vsem težam,
ni nobenega razločka, niti kar se tiče njihove osebe,^ niti
kar blagA, ki ga prodajajo.
6.) Naj so združeni vsi trgovci trgujoči z materijalnim
221
in špecerijskim blagom, s svilo, s platnom, s trakovi, s pe-
rilom, z galanterijskim in norimberškim blagom, z železnmo,
z zlatnino in srebernmo, kakor tudi kramarji v mestu in po
predmestjih, v jedni družbi, pod imenom trgovska družba.
Po naši naredbi od 2. dn6 decembra 1784. leta naj vsak v
mestu in predmestju družbi pristopli trgovec vplača v druž-
binsko blagajnico 82 gld. 30 kr., večji krdmar pa 22 gld.
30 kr. Dohodki blagajnice pak naj se porabljujejo v spo-
razumljenji z ubčžnim zavodom zlasti za obolele in ubožane
društvenike.
Kako pak naj se te podpore del6, odločevati bo imelo šest
najstarejših trgovcev po svoji vesti ; v ta namen bodo morali
imeti natančen protokol z izrecno izjavo, komu, koliko in
čemii se je dovolila podpora. Vsak podpiranec džij ji pobotnico,
da se bodo mogli izkazati, če bi se to zahtevalo od njih.
7.) Da se vzdržf pri trgovstvu tako potrebno zaupanje,
moral bode se odslej vsakemu, družbi na novo pristopajočemu
trgovcu izkazati, da ima potrebni prosti trgovski fond in
sicer za trgovstvo z blagom na 7atle 8000 gld., za trgovstvo
s špecerijskim-, materijalnim in takozvanim norimberškim
blagom in perilom pa 6000 gld. Poleg tega je zavezan, pri-
nesti od trgovskega stanu izpričevalo, da se je trgovstva
dobro priučil in da ima vse za trgovca potrebna svojstva,
sicer se mu ne dovoli, da odpre prodajalnico ter se mu ne
podeli meščanska pravica.
8.) Noben trgovec ali kramar ne sme na drobno trgo-
vati sicer, kakor v jedni prodaj alnici.
9.) Da se ohrani pri ti trgovski družbi odslej dober red
in da se izpolnujejo Naši ukazi tem vestneje, zato ji je kakor
doslej izvoliti iz svoje srede dva predstojnika, ki bosta oprav-
ljala tri leta družbine stvari, polagala natančne račune o
dohodkih in izdatkih, sklicavala, če bo treba, družabnike te
družbe, zborovala ž njimi pod predsedstvom magistratnih
komisarjev ter zvrševala, kar se ujema z Našimi naredbami.
Tri leta potlej pak se bo znova volilo; izvoliti se bosta
smela tudi bivša predstojnika še za tri leta, ali pa namesto
njiju dva druga, in sicer z večino glasov. Vendar vselej je
treba potrditve okrožnega urada in vsaj za prve dve leti se
ne bode moči ti dolžnosti odtezati nobenemu udu te trgov-
ske družbe.
10.) Teh shodov, ki jih bo napovedoval prvi predstojnik,
morajo se udeleževati udje trgovskega stanu in dva zastopnika
kramarjev, raz ven, če bi jih zadrževali važni uzroki. Svoje
mnenje naj izjavljajo pohlevno in se podajajo večini glasov,
223
ako stvar ne nasprotuje naredbam Našim. O važnih slučajih
pak naj da vpisati v zapisnik vsak svoje mnenje posebej
ter se o priliki pritoži pri svojem višjem oblastvi.
1 1 .) Kar se tiče občinstva in kar trgovcev in kramarjev,
potrebno je, da ne trguje vsakdo z vsacim blagom, ampak,
da omeji vsak svoje trgovstvo ali svoje krš,marstvo na blago,
ki je odločeno zanj. S tem se vzdržuje pravo razmerje ne
le med prodajalci in kupci, ampak tudi med trgovci samimi.
Pri tem je treba razločevati med trgovci in manjšimi
kramarji; in sicer imajo trgovci in tisti kramarji, ki so po
točki peti sposobni, da se stavijo s trgovci v jedno vrsto,
pravico, preskrbeti se z vsem njim pristajajočim blagom, ne
da bi bili omejeni v številu ciil („Ballen"), komadov ali centov;
prodajati ga smejo na drobno in debelo. Manj���i kramarji
pak, ki nimajo tacih svojstev, da bi jih mogli prištevati tr-
govcem, smejo prodajati le na drobno. Trgovci z blagom na
vatle naj prodajejo: fini molton, sukno, „ratine", popolnoma
in na pol svilnato blago, volnšno blago, cic in katun, prave
zlate in sreberne porte („Gold und Silberborten") in ravno
take čipke. Špeceristi naj trgujejo s kavo, s sladkorjem, z la-
škim oljem, s finimi dišavami („6e\vurz"), z barvarskim blagom
(„Farbwaaren") in se ukvarjajo s „faktorijo'*, to j e s špedicijo.
Le-t^ je dovoljena samo pravim trgovcem, prodaj a na drobno
pak vsem, trgovcem in kramarjem brez razločka-
Dalje pa ukazujemo, da ostaja vsak trgovec in vsak
za trgovstvo sposobni kramar, kakor tudi vsak drug kramar
pri dovoljeni nm vrsti trgovskega blaga. Kdor se pregreši
prvikrat, kaznovan bo s 50 tolarji, drugič s 100 tolarji, tretjič
pa se mu vzame blago. Od tega vzetega blaga dobodi ovadnik,
čegar ime se bo zamolčalo, tretjino, drugi dve tretjini pa
ljubljanski zavod za ubožne potem, ko se bodo odbili troški.
12.) Vsak trgovec sme z vednostjo in z dovoljenjem
svojo i)r()(lajalnico komu drugemu, zadosti sposobnemu, pre-
pustiti; dalje jo more zapustiti vdovam in otrokom, ki se
sin(yo ali skupno ali vsak posebej dalje ž njo pečati. Če bi
pak vdova ali otrok ne hotel dalje trgovati in bi dokazal,
da je pridobil umrli trgovsko pravico ,,titulo oneroso", gle-
dati bode pri oddaji na take Ijudf, ki so se sporazumeli z
vdovo ali z otrokom.
IH.) Nobenemu rokodelcu ne bode smeti razven sejmov
prodajati druzcga blagš,, kakor tacega, ki ga je zdelal sam
ali ki spada v njegov obrt.
14.) Naznanilo se nam je, da spravljajo ali pa pro-
dajajo tuji trgovci po končanem sejmi svoje blago, kar ga
223
jim je ostalo, raznim ljudem, ki ga spečavajo zatem med
letom in o časih, kadar ni sejma; še več, ti ljudje naročajo
celo razno blago na vatle in jestvine, n. pr. kavo, sladkor,
laško olje, riž itd. iz sosednih dveh murskih pristanišč, iz
Reke in Trsta ali samo zase, ali pa ga prodajejo cel6 drugim
in to v veUki množici. S tem škodijo Našemu trgovskemu
stanu; zato hočemo to grdo razvado odpraviti in ukazujemo
prav resno, da se ti za trgovstvo nepooblaščeni ljudje zdr-
žujejo trgovanja in da tuji prodajalci ponudijo svoje ostalo
jim blago ali domačim pooblaščenim trgovcem, ali pa ga
dadč shranit do prihodnjega sejma v mestno skladišče.
Ako tega ne stor6, pobralo se jim bo blagč in na javni
dražbi prodalo; jedno tretjino bo dobil ovaditelj, čegar ime
se bo zamolčalo, drugi dve pa zavod za berače.
15.) Naš n. a. gubernij^ in ljubljanski okrožni urad
skrbela bosta za to, da se boiio vsi vedli o petih sejmih po
prepisanem r6du.
Dano v Našem glavnem in stolnem mestu Dunaji 17.
dne decembra 178(). leta. Jožef il."
Tako so pristrigli do konca osemnajstega stoletja nek-
danje tako velike pravice ljubljanskega mesta; napredovalni
čas, ki je bil za druga mesta dobrodelen, pokopal je Ljub-
ljano popolnoma, sicer ne še ravno v osemnajstem, pač pa
v našem devetnajstem stoletji. Z narodno - gospodarskega
stališča ni dežela najbrž izgubila ničesa, narobe je utegnila
celo pridobiti, ker se je oprostilo trgovstvo vseh nekdanjih
zapršk, a mestu Ljubljani so bile nove naredbe nepopisno
škodljive. Premeteni in za trgovstvo po sto in stoletni vaji
kakor nalašč rojeni Kranjec se je vedel sprijazniti tudi s
temi novimi naredbami in se jih je brzo privadil. Ljubljana
je bila prej važno trgovsko mesto daleč na okoli; ljub-
ljanske sejme so pohajali trgovci od blizu in daleč. Kadar
so pridrli skupaj, nastala je v ozkem mestu tolika gneča,
da se je človek n. pr. po Starem trgu le s silo skozi preril,
ali pa se je moral dostikrat celo vrniti. Kdor je imel opraviti
kaj na drugem južnem konci Starega trga, prišel je najhitreje
tja po bregu, kjer se je dal — kajti Šentjakopskega mostu
še ni bilo — prepeljati na ladji preko Ljubljanice. S počet-
kom tekočega stoletja pak> so se ulice ob sejmšh od leta do
leta praznile. Ljubljana, prej središče živahnemu trgovstvu,
imela je sam6 še veljavo za prevoznmsko trgovstvo, dokler
ni železnica vdušila tudi tega.
| 