Obsojenci: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 5.548:
škripala je z zobmi in je opravila svoje mrtvaško
delo, toda zunaj nekje, daleč od dogodkov, ki
so se podili okrog
reči: razpočila se je skrivnostna pajčevina, razdrla
se je bolezen, in zdaj je res sam svetel dan, tako
Vrstica 5.554:
cveto na vrtovih češnje in ali je resnično že
spet pomlad.
Vse to je bilo tako smešno in čudno, čudno.
Historija se je raztogotila in je hotela biti za vsako
Vrstica 5.564 ⟶ 5.565:
in nadvse normalnim smehom; prvikrat v svojem
življenju menda okušam naslado človeka, ki se
krohoče nad ''s e b o j
Zgodilo se je takole:
H koncu oktobra me je mahoma zopet pograbil
obup. Na cesto si nisem upal, ljudi nisem
Vrstica 5.581 ⟶ 5.583:
nedolžen. Psa Cezarja sem pretepal do krvi; nekega
dne je zarenčal, zdivjal je in me je vgriznil
v roko. Takrat sem zagrabil stol;
njem, sredi obednice, dokler nisem zapazil, da je
ves krvav in mrtev.
To je bilo na vernih duš dopoldne. Vlažna
megla je ležala preko cest in streh ter se je svetlikala,
Vrstica 5.594 ⟶ 5.597:
mnogo premišljal, sem vstal in sem se napravil,
v nepopisno začudenje svojega sluge.
Zunaj je bil pošten krščanski mraz, kakršen
je pristojal žalostnemu dnevu. Potegnil sem
ne bi spoznali. Nato sem se napotil, s povešeno
glavo in z dolgimi, skorajda bežečimi koraki, ob
Vrstica 5.603 ⟶ 5.605:
tistih tesnih in zapuščenih ulicah, kjer le redkoredko
zagledaš obraz.
Tudi tista hiša je bila malodane zapuščena.
se me je, pozdravil me je z baronom in
mi je odprl na stežaj; široki ciganski zobje so
se mu zablisnili.
Od vrat pa tja nekam do umazanega dvorišča
se je vlekel hodnik, slabo razsvetljen in pogrnjen
Vrstica 5.623 ⟶ 5.627:
ženski, položil ji je roko okrog vratu in jo je
hotel poljubiti na debela, mastna usta.
glasom. Namrgodila je lice v gube, ki naj
bi bile šaljivo stroge, pa so se zdele neumne
do ostudnosti, in ga je dregnila v rebra. Fant
je obstal, kakor da se je zavedel; zmajal je z
glavo, izpljunil je, opotekel se skozi vrata in
izginil.
Nato se je obrnila tista ženska k meni.
Uprla je pesti v bok, raztegnila je obraz v zapeljiv
smehljaj in se je pričela zibati na desno in
na levo.
pri sebi.
Ženska se je še vedno zibala in je prihajala
bliže in bliže proti meni; ko so se me dotaknile
njene ogromne prsi, je razprostrla roke:
zlati?
Molčal sem; nad usti se mi je bila zarezala
zaničljiva črta, ki je postajala vse venomer daljša
Vrstica 5.646 ⟶ 5.654:
in sem srdito odmahnil z roko, videč, da se me
hoče prijeti.
Morda bi bil odšel, če se ne bi bila tisti
hip odprla stranska vrata na desni; vodila so v
nekak salon, bržčas poln dima in slabih parfumov.
Začul sem smeh in brze korake v
petami; ženska nevelike postave je bila skočila
na hodnik, drobna, s težkimi svetlorjavimi
Vrstica 5.658 ⟶ 5.667:
kajti v prvem trenotku se nisem domislil, da
utegne biti druga.
S povešeno glavo, pogled na tleh, kakor
iz zasede, sem ji s trdim prijemom stisnil suhljato
Vrstica 5.665 ⟶ 5.674:
top, živalski usmev, vse lice je bilo drugačno,
oči so bile motne in čudno zelenkaste, niti ena
poteza ni ostala, da bi me spominjala podobnosti ...
Nazadnje me je obšla želja, da bi jo zadavil;
lepo jasna in v mislih brez obotavljanja izražena
Vrstica 5.674 ⟶ 5.683:
vprašal, zakaj se ona smeje in popeva, zakaj ni
sram tudi nje.
s hudobno jezo.
»Smrdim?
izkrivila obraz.
potrebe in z željo, da jo razžalim do solz in do
krika.
vse, ki so ti podobne? Od vsakogar jemljete pet
kron ... No, še tisto je ukradeno in prigoljufano.
prepirljivim glasom in njene oči so se škodoželjno
zacepile v moje.
»Vsakemu lumpu ste na razpolago! Vojakom,
delavcem, gospodom s cilindri, ljudem, ki po leto
dni ne menjajo perila, mlečnozobcem in
▲plača . . ." Pljuvaje sem pripenjal naramnice. »Koliko
si jih že imela? — Stotisoč, kaj? — Ali ti
ni žal, nečistnica: druge izbirajo po lepoti in po
prijaznosti, ti pa si se zdajle ukvarjala s človekom,
ki je prišel grbast in ti je navrh še povedal, da
si psica!
Ženska je od začudenja požrla psovko, ki je
čakala pripravljena na jeziku.
oči.
„Ti? — Ali se ti meša? Zatorej! Pijan si,▼
sam si smrdel po žganju!"▼
V meni se je dvignilo kakor vroča pena.
Mislil sem, da se mi posmehuje.
ona in je zavijala zlobne poglede.
ni: tu je pleče, kakršna so vsa plečeta!
me je po hrbtu in je s tremi ostrimi, neobrezanimi
nohti na vso moč uščipnila v tisto mojo grbo.
Takrat se nisem mogel več krotiti; z enim
samim sunkom sem jo vrgel na posteljo in sem
ji stisnil vrat. Z levico sem jo davil za grlo, z
desnico sem
po prsih in po trebuhu. Ženska se je zvijala kakor
žival, ki poginja; posrečilo se ji je, da mi je s
kremplji dosegla do lica. Tako sva se metala nekoliko
hipov po umazanih odejah; ona je bila že
vsa rdeča in zabuhla, meni pa se je zdelo, kakor
da se s slehernim udarcem maščujem nad brezštevilnimi
Vrstica 5.726 ⟶ 5.744:
vrat, da bi jo z obema; takrat je zatulila z ostudnim,
grgrajočim glasom.
Naenkrat je bila soba polna. Ženske, cigan,
redar — vse je kričalo okrog mene. Redar in
Vrstica 5.731 ⟶ 5.750:
in psovale ter mi pljuvale v obraz. Odnekod so
mi padali udarci po glavi; čutil sem, kako mi
curlja kri po desnem in po levem licu .
Na policiji so me zapisali, obvezali in izpustili.
Tretji dan po tem dogodku me je posetil
Vrstica 5.740 ⟶ 5.760:
bil čas za popotovanje. Končalo se je v nekem
nemškem sanatoriju.
Prepričali so me, da nimam grbe, marveč
da sem popolnoma zdrav in normalen človek,
Vrstica 5.746 ⟶ 5.767:
kupil za verne duše, in da sem žrtvoval Malvo
ničevim, namišljenim strahovom.
==IX.==
Prvega maja ... Kaj bi dal, da sem izmed
naših znanih in zaslužnih ali makar izmed mladih
in nadarjenih literatov! Izpozabil bi se, če ne v
odah in v himnah, pa vsaj v gazelici ali v sonetu,
in bi opeval vesno, ki je zopet ovenčala svet.
|