Obsojenci: Razlika med redakcijama

a duša se je šele zbudila; zdaj si mane

oči in vidi, da je noč ... Spati, kajpada, ko padajo

Dneva, luči, solnca! Žarkov, da se razbelita nebo

in zemlja; da vse pogine! Da, od luči bi umrl,

od same vroče, žgoče, divje, krasne ko nobena ...

Biti kakor krvava baklja: uro plamena, hip lepote

pa zdaj, ne tako!

 

svoje groze, kri jim je zalila oči, opijanili so se z

vročo krvjo in so se je napili do smrti! Ampak,

ščita, brez meča, na divjem belcu, z razprostrtimi

rokami; ker je sladko umirati zaradi smrti. Morda

Rimljanov; konec Bruta je zasijal pred njim.

 

kapljali latinski zlogi kakor prijetna rosa, pojoča

z zvokom starega brona. In mahoma je začutil,