Čez trideset let: Razlika med redakcijama

hotelo na um. In to, kar mu je bilo na koncu jezika,

je hitro pogoltnil. Vse, kar je hotel ziniti, se mu je

bal, da bi njegove besede ne razžalile deklice, ki

jo je zdaj videl prvič.

ter divjal okoli. Kakor bi trenil, se je dvignil čez

ograjo in v tem hipu je bil na poti. V dveh skokih

ter izkušala vstati. Ali noge so se ji zašibile in neka

težka, nevidna roka jo je tiščala k tlom.

je zibelka, ki so jo zibali zaporedoma: Pavlina,

Repič in mati Repička, kakor je imel kdo čas. V

cele popoldneve ...

 

vedel, da si bode nocojšnji dogodek v zvezi z onim

dogodkom pred tridesetimi leti. In nisem se varal.

ki me je prišel klicat.

»Gospodar na Hrustovini umira. Nekdo ga je

nocoj pobil s kolom, ali kali. In pravijo, da je bil ta

se odpravil ter odšel proti Bukvici. Počasi sem

dospel gori in tudi v Jakobovo hišo.

In prav na tistem kraju kakor pred tridesetimi

leti in v tisti sobi, kakor oče njegov, je danes ležal

zavedel. Molče mi je pomignil v pozdrav. Pristopil

sem k njemu, ga preiskal, obvezal, a takoj sem vedel,

da ne sme misliti več nanjo, gaje premagala jeza toliko,

da je zgrabil poleno ter me udaril po tilniku.«

časa zaprl oči. Omedlel je ter se šele čez dolgo zavedel.

»Toda ne mislite, da sem ga preklel; ne, naredi